Vse bolj se mi dozdeva, da je slovenski javni diskurz postal dno dna. Vsepovsod mrgolijo anomalije, kot da slovenski jezik ne bi bil dovolj bogat in kot da za besede, ki jih uporabljajo/mo, ne bi obstajale točno določene formulacije, npr. fašistično fašionističen fašist.
Tako bi lahko poimenovali odhajajočo vladno ekipo, ki je Slovenijo v letu dni zadolžila za celih dvanajst (12) milijard evrov. Ali pa njeno politiko brez znanja in občutka za vodenje države. Vladala je leto dni in to brez milosti do nas sodržavljanov, ki bomo njen zapitek morali plačati.
Kot gimnazijka med šolskimi klopmi kar večkrat ujamem pogovor s profesorjem, »kaj naj naredim, da bom imel angleščino/matematiko/geografijo 3/4/5 …« zaradi »štipendije« ali »končnega uspeha«. Neredek je tudi pojav množične udeležitve šolskega tekmovanja, ker je … Beri dalje
Damijan Terpin se je rodil 3. oktobra 1963 v Števerjanu. Politično se angažira v vrstah Slovenske skupnosti (SSk), edine slovenske politične stranke Slovencev v Italiji. Opravlja odvetniško službo in velja za izvedenca o pravicah narodnih manjšin. Na evropskih volitvah kandidira na listi SDS.
Politični dogodki v naši domovini se zadnje tedne hitro vrstijo drug za drugim, čeprav je veliko vprašanje, kateri od njih se nam bo še zdel pomemben čez nekaj let, da ne rečem mesecev. Tak dolgoročni pogled ni samo dobra korektura dnevni politiki, ampak je pomemben tudi za naše vsakdanje življenje.
Nedavno je Delo (prosim, ne sprašujte me, zakaj ga še vedno berem) objavilo interaktivni vprašalnik za evropske volitve, ki naj bi volivcu pomagal najti stranko, najbližjo njegovim stališčem. Verodostojnost vprašalnika je precej okrnjena, saj je SDS zavrnila sodelovanje. Najbrž zaradi dolgoletne fajde, ki ga bije s tem časopisom.
Ljudmila Novak je za Časnik spregovorila o skupni kandidaturi NSi in SLS na bližnjih evropskih volitvah, o posledicah nedokončane tranzicije in gospodarskem programu stranke, ki je podlaga za koalicijsko povezovanje. Predsednica NSi odgovori tudi na vprašanja o medijih in arhivih, odnosu s SDS in med drugim tudi o načinu delovanja v slovenski politiki.
Zapisati, da je šlo pri letošnji porazdelitvi denarnih sredstev pri slovenski vladi za našo narodno skupnost v Italiji za ledeno prho, je premalo … … saj nam za dvajset odstotkov in več manjša denarna sredstva … Beri dalje
Ustvarjalci političnega dogajanja in javnega mnenja (udbo mafija in njeni mediji) hočejo nas državljane prepričati, da smo sredi hude institucionalne krize. Že drugič v dveh letih. Trezen premislek dogajanja pa priča o nasprotnem. Kdaj bodo volitve je za režiserje sedanjega političnega teatra popolnoma vseeno.
Letos mineva 70 let od krutega zločina v vasi Orehovica pri Izlakah, ki ga je zagrešila nemška SS enota iz Izlak, po napadu partizanov na vojaški avto in uboju treh vojakov in poveljnika. Nemška posadka je naslednjo noč požgala tri domačije v bližini napada, v ognju in pod streli so ugasnila življenja šestnajstih nedolžnih žrtev. V slovenskem prostoru ta zločin ni tako prepoznaven, kot so dogodki iz Dražgoš, čeprav so vzporednice očitne: pridemo, napademo, se umaknemo, vas pa prepustimo sovražniku.
Najprej evropske volitve, nato državnozborske in jeseni še občinske: to je program, ki ga bo slovenska politika ponudila v naslednjih nekaj mesecih. Če je stanje na desnem spektru slovenskega strankarskega sistema kljub vsemu dokaj ustaljeno, pa je na levem polu, ki je imel doslej v rokah vajeti slovenske vlade, v tem trenutku velika zmešnjava.
Letošnji Eurosong je verjetno marsikoga osupnil. Morda že zaradi tega, ker ni bilo mogoče povsem jasno določiti spola zmagovalca/zmagovalke. Že ko sem bežno spremljal polfinale, sem postal pozoren na bitje, ob katerem sem se spomnil na znamenito radijsko igro Franeta Milčinskega Ježka »Zvezdica Zaspanka«.
V nedeljo, 11. maja, je slovenska skupnost v Argentini tradicionalno poromala v narodno svetišče v Luján. To ni bil katerakoli dan v letu, ampak nedelja po prazniku lujanske Matere Božje, torej dan, ko se v ta kraj zgrinjajo množice romarjev. In vendar – mogočna bazilika je ob uri, ko bi človek pričakoval osrednjo slovesnost z argentinskimi škofi in kardinali, rezervirana za – Slovence!
Te dni smo ponovno priče obujanju spominov na človeka in čas, ki je v času, ko je povsod po Evropi že vladal mir, sejal smrt in sovraštvo v vseh narodih takratne Jugoslavije. To je bil čas, ko je vladalo veliko prijateljstvo med Stalinom in Titom. In pod vodstvom slednjega, se je na jugoslovanskih tleh odvijala najhujša bratomorna vojna v Evropi, vse do danes. In za katero še ni nihče odgovarjal.
Krščanstvo prišteto med totalitarizme sem na različne načine v naših medijih srečal že večkrat. Nek komentator pa je za tovrstni napad na krščanstvo izrabil nekaj stavkov našega sodelavca Gregorja Greifa. Njegov stavek: “Neomajna in jasna … Beri dalje
Če lahko pri starejši generaciji nostalgijo za Titom in socializmom iščemo bodisi pri njihovi takratni mladosti in prijetnih spominih povezanih v zvezi z le to, kot je lepo orisal Marko Crnkovič, je pa toliko bolj intrigantno dejstvo, da spomin na Jugoslavijo ni zamrl tudi pri mlajši generaciji, posebej pri študentih.
Milan Zver, evropski poslanec in nosilec liste SDS na prihajajočih evropskih volitvah, je odgovarjal na vprašanja o programu liste, razlikah in odnosih s sorodnimi strankami ter o delovanju stranke po potrditvi obsodbe Janeza Janše s strani višjega sodišča. Za Časnik je spregovoril tudi o preseganju nezaupanja v državne institucije in polarizacije ter o spremembah volilnega sistema.
Celo življenje hitimo, potujemo iz kraja v kraj, se pehamo za nečim kar naj bi zadovoljilo naše notranje potrebe. Na koncu pa življenje od nas zahteva da se umirimo, posedemo in se ozremo na prehojeno … Beri dalje
Ob zadnjih neumnostih na Sabotinu na Goriškem, kjer je skupina privilegirancev nekdanjega komunističnega režima, jugonostalgikov in Titovih oboževalcev na novo postavila kamnit napis TITO, se je za trenutek utrnila misel posameznikov od drugod, da bi na pobočju tega hriba nad Solkanom zasijal napis TIGR.
Slovenijo pretresa še ena v vrsti političnih kriz. Bratuškova je odstopila, vladna koalicija ne obstaja več, vprašanje (zelo kratkega) časa je samo še to, kdaj bodo volitve. Bodo že konec junija oz. v začetku julija … Beri dalje