Začenja se predvolilno obdobje in strankarski kuharji so že poprijeli za kotličke. Predvolilna golažijada se je že pričela, ali pač ne? Obdobje pridobivanja glasov na podlagi srečanj ob golažu je v zatonu. Ne zato, ker bi v Sloveniji bilo toliko sitih ljudi, ampak ker so politiki ugotovili, da ne potrebujejo več golaža. Golaž ni več pomemben, program ni več pomemben, voli se obraz.
Če bi zadnji dokumentarec Urok Depale vasi zaključil v drugačno smer in vsaj v zadnji tretjini prikazal davno dogovorjeno legitimno tarčo JJ kot glavnega zarotnika od Depale do drugih vaških afer, bi bilo tako enostavno. Dobil bi vplivne prijatelje in ne (le) tiste iz ljudstva, ki ti pišejo okorno pismo ali ti stisnejo roko na ulici.
Ena od pomembnih ideoloških sprememb, ki se je zgodila v svetu s padcem železne zavese, je gotovo tudi ta, da odslej ni več mogoče razmišljati o svetu samo v kategorijah razrednega boja in njegovih izpeljankah. … Beri dalje
Pa bi kdaj morala biti. Vrtec je življenje. Za veliko vrtcev v Sloveniji to velja. Kaj to pomeni. V vrtcu se otroci igrajo, učijo, pripravljajo mize za obroke, pospravljajo. In vse to je zelo podobno … Beri dalje
“Velika težava seveda je, da se Slovenci v Sloveniji ne zavedajo, da obstaja del naroda na drugi strani meja in da tudi ti Slovenci zunaj Slovenije lahko nekaj prispevajo. Ne le kapital za njihova podjetja, ampak predvsem duhovni kapital. Tega bi Slovenci v svetu gotovo lahko prispevali. Vprašanje seveda je, ali Slovenci v Sloveniji sploh vedo, da potrebujejo duhovni kapital, a to je druga tema.”
Slovenski državljani so že velikokrat v zadnjih časih dokazali, da jih v bistvu dogajanje na političnem prizorišču ne gane kaj pretirano. Seveda, vsi so pripravljeni podpirati in razpihovati ideološke puhlice, žal pa je prava demokratična participacija iz volitev v volitve manjša. In pri tem ni opravičila. Ne glede na to, kako pokvarjena je politična kasta.
Julija bomo volili. Ustavni sodniki so presodili, da ni nič narobe, če odločamo o novi politični garnituri sredi počitnic. Če bo udeležba znotraj običajnih parametrov, bodo vsi tisti, ki že vnaprej stokajo in jamrajo o morebitne nelegitimnosti prihodnje vlade, morali utihniti. Čeprav kakšen kontinuitetnik javno stoka, da naj bi zmagala »desnica«, trezna presoja ne potrjuje takih strahov.
Kakopak! Zakaj ne bi tudi naši mediji pograbili svetovne novice? Poročali so Irci (Irish Mail on Sunday), poročali so alfa samci interkontinentalne tiskovnoangencijske in medijske scene kot AP in londonski Guardian. Kako naj se ne odzovejo pristojni iz Ilirskih provinc?
Medtem ko berete te vrstice, se je svetovno prvenstvo v nogometu v daljni Braziliji že začelo. Seveda (tokrat) brez udeležbe Slovenije. Je pa zato slovenska izbrana vrsta malo pred začetkom prvenstva odšla na turnejo po Južni Ameriki in se pomerila tudi z argentinsko nogometno reprezentanco. Žal tudi tokrat ni šlo brez škandala. Nekoga je očitno zmotilo, da so argentinski Slovenci na tribuno prinesli »domobransko« zastavo.
Na ameriških univerzah Princenton in Northwestern so naredili raziskavo kateri politični sistem vlada v ZDA. Raziskovalci ugotavljajo, da Američani sicer uživajo nekaj demokratičnih pravic, kot sta recimo redne volitve in svoboda govora. Vendar politiko nadzorujejo … Beri dalje
Svet slovenskih organizacij je z začudenjem sprejel v vednost stališče odv. Rada Raceta, nekdanjega predsednika upravnega odbora DZP, ki je v nedeljskem intervjuju za Primorski dnevnik ocenil, da “SSO ni nikoli bil krovna organizacija, saj … Beri dalje
Bolj ko so nemške generacije oddaljene od Hitlerja, nacionalsocializma in holokavsta, bolj bi se rade spominjale po približno takem vzorcu: Hitler je zlo, nacionalsocializem je zlo, holokavst je zločin brez primere, vendar moji predniki s Hitlerjem, nacionalsocializmom in holokavstom niso imeli nič.
Prav ta čas prihaja na tržišče težko pričakovana knjiga Alaina Besançona Zlo stoletja. Prebrati bi jo morali vsi, saj govori, čeprav z motrenjem totalitarne preteklosti, o naši prihodnosti. Prihodnosti pa v tem, kar gledamo okrog sebe v polju kulturnopolitičnega, prav gotovo ni. Če pogledamo politični vrh, vidimo zavestno naslanjanje na jugo-boljševizem – od vsakršnega agitpropa do nikakršne gospodarske politike.
»Košarka, igra fantov z novomeških cest …« To je himna, ki so jo nekoč prepevali navijači novomeških košarkarjev. Pozna jo tudi Tomaž Domicelj. Besedilo se namreč poje na melodijo njegove Jamajke, zaradi česar je od … Beri dalje
V društvu Evropska Slovenija opozarjamo na ustavnopravno in z vidika profesionalne sodniške etike sporno ravnanje predsednika Vrhovnega sodišča, gospoda Branka Masleše, na nedavnih Dnevih slovenskega sodstva. Gospod Masleša je nastop na omenjenem dogodku izrabil predvsem … Beri dalje
V soboto 7. junija so se ljudje že petindvajsetič zbrali na spravni slovesnosti za po vojni pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem Rogu. V marsikoga pa je spet zajedlo vprašanje: „Kje so mladi? Kje so mlade družine? Saj v Sloveniji praktično ni družine, ki je ne bi na tak ali drugačen način zaznamovala druga svetovna vojna…“ Lahko si postavimo vprašanje, ali nam ni mar za usode naših prednikov? Še sploh tistih, ki niti človeku primernega groba nimajo?
Žal je občutek zmagovitosti vselej kratkotrajen, kar je seveda logično. Zmagovito mentaliteto je treba potrjevati z vedno novimi dosežki. V nasprotnem primeru navdušenje pade in že spet tonemo v povprečnosti. In tukaj je Slovenija zelo pogosto hudo pomanjkljiva. Posamezniki so sicer res lahko svetla izjema, miselnost slovenskega človeka pa je večkrat povprečna.
Pravzaprav je bil izid binkoštnega referenduma znan že na tisti ne docela ugotovljivi točki v bližnji preteklosti, ko je uspelo na vladanje v glavnem aboniranim skupinam Slovenke in Slovence dokončno prepričati, da nima spraševanje o preteklosti nikoli in v nobenem primeru nič opraviti s tolikokrat prežvekovanim nujnim pogledom v prihodnost.
Nenavaden in hkrati izviren naslov monografije primorskega novinarja in publicista Tina Mamića (1972) verjetno ne bi bil razumljiv, če ga ne bi dopolnjeval podnaslov »Kolumne izpod Čavna«. Za tiste, ki ne veste: Čaven je hrib … Beri dalje
Elektrogospodarstvo je eden od temeljev zdravega in uspešnega razvoja gospodarstva, zato je ena od pomembnih nalog države, oblikovati trdna pravila za izpolnitev tega poslanstva. Menim, da naša država tega ne zmore!