Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo, ki trenutno prestaja kazen zapora zaradi razvpite obsodbe v primeru Patria. Govorili smo o neuspešni tranziciji in pravosodnem sistemu, pojavu stranke SMC, predvolilni kampanji, medijski situaciji, odnosih na pomladni strani in mogočih koalicijskih povezovanjih po bližnjih parlamentarnih volitvah.
Pravica v Sloveniji zamuja, za nekatere je ne bo nikoli in zato Slovenija žal še vedno zaudarja po krivičnosti. Zdi se, da molk, počasnost, nedejavnost, zastaranja, odkriti primeri pristranskosti tvorijo nekakšen zaprt krog indicev o delovanju vrha slovenskega pravosodja. In kadar gre za krivičen, politični proces, v povsem drugo luč padejo tudi učinki, ki jih ima neka sodba na družino obsojenca.
Predstavniki slovenskih sodišč se ves čas sklicujejo na to, da imajo avtoriteto. Ta pa ne pride sama od sebe, temveč le z dolgotrajnim in poštenim delom. Delu sodišč naj bi v Sloveniji zaupala le četrtina ljudi, zato bode v oči nastopaštvo najvišjih predstavnikov sodišč, ki od javnosti zahtevajo skorajda ponižnost.
Pred dvema letoma sem se v Časniku spotaknil na ob geslo: »Ne volim, torej sem«. Svojo skrb sem utemeljil z nekaj podatki o neudeležbi Slovencev, predvsem na referendumih. Prav ti so v vmesnem času postali … Beri dalje
Z Matejem Toninom, vodjo poslanske skupine Nove Slovenije, smo se pogovarjali o koaliciji pomladnih strank in morebitnem sodelovanju z drugimi strankami, o razvoju dogodkov ob potencialnem oblikovanju leve vlade po volitvah, ukrepih, ki jih prinaša gospodarski program NSI, odnosu do odprtih zgodovinskih vprašanj in odnosu stranke do primera Janeza Janše.
Narod, ki se s svojo sodno vejo oblasti ni dotaknil Konfina, je izgubil pravico dotikati se česarkoli drugega. Potem ko so boljševiki enkrat med 21. in 25. junijem leta 1945 uprizorili Konfin, tudi tisti, ki so vedeli ali vsaj slutili, kaj se je nekje med Grčaricami in Glažuto zgodilo, o tem niso govorili. Boljševikom sicer ni bilo treba objavljati nobenih tovrstnih prepovedi, ker so imeli že dovolj dokazov, da jezik več ne deluje; da že nekaj časa ni več cel in svoboden.
Po letu 1990 so fanatični verniki starega režima izgubili del političnih pozicij, a so se na večino izgubljenih v letih po osamosvojitvi ponovno povzpeli. Danes se pred našimi očmi dogaja dokončna restavracija revolucionarne utopije, ki pa jo tu in tam skalijo razni »mahniči«. Ubiti se jih v Evropi ne sme, a partija zna poskrbeti tudi za to. Zato Janšo v zapor! Protestov njegovih podpornikov se po časopisih in državni televiziji skoraj ne omenja, ker je treba ohranjati privid sloge. Molk je strašljiv.
V sklopu predvolilnih pogovorov za Časnik smo se pogovarjali s predsednikom SLS Francem Bogovičem. Vprašali smo ga o možnih koalicijah po volitvah, odnosom do pravosodja, ekonomije in polpretekle zgodovine v primerjavi z levimi strankami, o primeru Janeza Janše, zagovarjanju nacionalnega interesa, posebnostih SLS ter drugih aktualnih temah.
Odziv Slovenskega sodniškega društva ponovno odraža tisto, kar najbolj bremeni slovensko pravosodje. Zatekanje k popolnemu formalizmu, izogibanje pred odgovornostjo, verbalno zaklinjanje k neodvisnosti in nepristranskosti, utemeljeno na nesklepčnosti razlag in argumentacije. To, da se Slovensko … Beri dalje
Veliki pok je bil v službi svete alianse proti politiki Janeza Janše. To je dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati. In to dejstvo – ki, to je vendarle treba poudariti, priča o nekih drugih časih, ko je bilo poročanje prevladujočih medijev bistveno bolj usklajeno z interesi tranzicijske levice kot danes – je usodno vplivalo na zdrs slovenske javne sfero v brezno popolnega medsebojnega nezaupanja in razpad osnovnega državljanskega konsenza.
Z intervjujem s Karlom Erjavcem pričenjamo niz predvolilnih pogovorov s predstavniki vodilnih strank sodeč po anketah. S predsednikom DeSUS in ministrom za zunanje zadeve v odhodu smo se pogovarjali o možnih koalicijah, pismu Alenke Bratušek Svetemu sedežu, posredovanju na policijski postaji v Kranju, zunanji politiki Slovenije do Ukrajinske krize in Rusije ter drugih aktualnih vprašanjih.
Za starše je pri izbiri stranke, ki ji bomo zaupali svoj glas, poleg njenih stališč in odnosa do splošnih družbenih, političnih in gospodarskih tem pomemben tudi odnos strank do družin, njihovih težav in njihovih pravic. … Beri dalje
Obsodba opozicijskega voditelja Janeza Janše v zadnjih dneh – ki sicer pomeni dokončen dokaz, da Sloveniji ne vlada pravo, ampak nepravo – je prinesla tudi marsikaj zelo svetlega in do zdaj v Sloveniji nepoznanega. Javni shodi s slovenskimi zastavami, petjem domoljubnih pesmi in celo z molitvijo so dokaz, da je v slovenskem človeku še nekaj zdravega.
Oprostite mi, če se motim – toda moje oči so še precej žive in opazijo, da imajo enake nalepke in broške tisti ljudje, ki pripadajo isti skupnosti oziroma se poistovetijo z enakimi vsebinami. Torej so del nečesa, del vsebine in sistema. In ne boste verjeli – nima samo »JJ« broške in nalepke »afera Patria«. Slednjo imata tudi Milan Cvikl in Drago Kos (javno angažirana pri sprožanju afere).
Če je verjeti javnomnenjskim anketam, se na volitvah čez teden dni obeta nova zmaga koaliciji nacionalnega interesa, o kateri sem na teh straneh njega dni že veliko pisal. Že zdaj je sicer jasno, da bo imela tokrat precej absurden priokus. Skoraj nobene možnosti namreč ni, da ne bi verjetni uspeh Stranke Mira Cerarja pred zgodovino kaj kmalu obveljal za grotesknega.
Predstavljajte si, da bi Brazilija kot gostiteljica svetovnega nogometnega prvenstva zlorabila svojo oblast in nezakonito zaprla argentinca Lionela Messija. Argentina je resen konkurent za naslov prvaka, ki si ga Brazilci tako zelo želijo. Najboljši igralec in tisti, ki lahko pri Argentincih sam odloči vsako tekmo, je prav Leo Messi. Ali ne pomeni Janez Janša za svojo stranko in celoten t.i. pomladni blok vsaj toliko kot Lionel Messi za argentinsko reprezentanco?
Dober teden pred volitvami se zdi, kot da je boj že zdavnaj odločen in da so volitve samo še formalnost. Predvolilni boj še zdaleč ni naravnan programsko, saj ga najbolj zaznamuje dejstvo, da je voditelj ene od strank v zaporu zaradi skrajno sprevržene obsodbe. A to je pač pokazatelj, v kakšni državi in družbi živimo.
V zadnji dneh se ponovno vse vrti okoli privatizacije, vrhunec pa je razprava dosegla z nedavno prodajo Mercatorja. Med najbolj glasnimi za ne-prodajo (sicer zagotovo ne-najboljšemu lastniku), so bili večinoma tisti, ki so za katastrofalno … Beri dalje
Pri nas je medijski prostor še vedno bolj naklonjen nekdanjim krvnikom kakor žrtvam. Zato se žrtve bojijo izpovedati krivice, ki so jih bili deležni; bojijo se rafala poniževanj in novih diskreditacij. Ko se oglasi žrtev komunističnega sistema, jo mediji hitro oblepijo z oznakami »kolaborant«, »izdajalec«, »fašist« …
Te dni, ko mineva triindvajset let od naše osamosvojitvene vojne, veliko, vsak dan znova, premišljujem in podoživljam tiste vojne dni. Močno so me zaznamovali. Tako močno, da sem se vedno čutila kot ena od »tihih osamosvojiteljev«, kot ena tistih, ki smo po svojih najboljših močeh naredili, kar je bilo potrebno.