Seveda se je moč strinjati, da se slovensko družbeno okolje že precej časa, v grobih črtah pa celo vse poosamosvojitveno obdobje razvija v smeri, kjer ni moč govoriti o enakih možnostih vseh tekmecev v politični areni, v zaostreni obliki pa celo o enakih možnostih vseh poglavitnih družbenih skupin ne. Toda utvara je misliti, da bo prišel nekdo od zunaj (ali od znotraj) in razmere čudežno uredil.
Soočenje z divjino in neokrnjeno naravo, z živalstvom v naravi, doživetje raznih trekingov povsem na severu Amerike… skratka potovanje in avantura brez primere. Vse to sem doživela na dvotedenskem potovanju po Aljaski, kamor sem se … Beri dalje
Stanje v državi je v največji meri posledica tega, da kot narod ne zmoremo minimalnega soglasja o ničemer več. To seveda ni krivda državljank in državljanov, temveč elit, ki so oblastne, niso pa državotvorne. Slabo je, ker s tem spodkopavajo državo, dobro ker bodo na ta način slej ko prej spodkopali same sebe.
V anglosaksonskem svetu že dalj časa lahko spremljamo živahne javne debate med zagovorniki filozofske pozicije, da »bog obstaja«, po navadi protestantskimi kristjani, in zagovorniki filozofske pozicije, da »bog ne obstaja«, po navadi pripadniki posebnega gibanja, ki mu mediji popularno pravijo »novi ateizem«.
Znoriš! Vprašaš se, če sta država in Cerkev res ločeni. Očitno sta vse manj ločeni. Pa ne po volji Cerkve, temveč po volji države. Država hoče čim bolj nadzirati Cerkev ali vsaj določene segmente v … Beri dalje
Izvolili smo vas na odgovorno mesto. Ne na »delovno« mesto, kajti vi niste le delavci, ste poslanci, poslani od ljudi. Bili ste izvoljeni kot posamezniki in kot predstavniki stranke, torej neke skupnosti. Vaše poslanstvo boste opravljali v svojem imenu in v imenu tistih, ki smo vas izvolili.
Dva Primorca, zamejca, ki sta dosegla zavidljivi obletnici, eden sto, drugi pa devetdeset let življenja. Dva slovenska kulturna stebra, dva vseevropska pisatelja, dva slovenska rodoljuba, dva aktivna Evropejca! Eden konservativni liberalec, še vedno čili stoletnik … Beri dalje
Lahko bi zamižali na eno oko ob družinskih zgodbah ljudi z vrhov trenutne sodne piramide, recimo o vlogi pri likvidaciji prekmurskega narodnega voditelja Daniela Halasa, pa o vlogi pri procesu in smrtni obsodbi nekomunističnih akterjev rezistence in oporečnikov Nagodeta in Sirca. Saj grehov očetov se naj po uzancah civilizacije ne bi pripisovalo sinovom in hčeram. Je pa upravičeno pričakovat, da bojo ti sinovi in hčere znali potegniti črto in ne ponavljati zavržnih in nečloveških napak preteklosti.
Danes je slišati tudi iz ust kakega nesporno razumnega in demokratično opredeljenega človeka, da so ideologije, ki so neločljivo zvezane z nasiljem (čeprav morda tega ne priznavajo izrecno, kot npr. demokratični socializem), lepe ideje, ki pa se lahko izrode v grozljiva dejanja. Celo sedanji papež pripoveduje, da je med marksisti spoznal čudovite ljudi.
Socializem je v Evropi neslavno propadel, zahteval je številne nedolžne žrtve, čeprav je bil »demokratičen«, kot ta, ki ga danes ponujajo novi zagovorniki, mladi zagovorniki, ki ga niso doživljali, se z njim večina njih niti ni srečala, zato smejo še verjeti nekdanjim bolj enakopravnim, ki bi svojo predpravico hoteli obdržati še naprej.
Dve značilnosti starosti sta se uveljavili v zadnjih volitvah. Prva je spomin na stare čase. V Sloveniji in Evropi se pogosto srečujemo z ostarelimi, ki obujajo spomine na stare čase. To obujanje je običajno zaznamovano z idealizacijo in pozabo. Druga značilnost starosti pa je upor proti vsakršnim spremembam.
Po volitvah lahko z manj obremenjenosti in samocenzure (ki jo je pred tem narekoval strah pred povzročanjem nenamerne škode) govorimo o prihodnosti slovenske desnice. Ponovimo znana dejstva: SDS je utrpela velik upad, SLS je izginila iz parlamenta, NSI je zadovoljna s poslancem več. Na straneh Časnika so bile že podane različne razlage in resnica je verjetno nekje vmes.
V juliju 1942, ko je imela revolucionarna stran toliko opraviti z „belo gardo“ in „preprečevanjem“ državljanske vojne, je bila edina javna protirevolucionarna enota vaška straža v Šentjoštu nad Horjulom (34 mož), ki je nastopila dne 17. julija in že 24. julija doživela hud napad premočnega nasprotnika.
V osamosvojitveni zgodbi dediči prejšnjega režima očitno poskušajo prepričati javnost, da vendarle ni bilo tako, kot kažejo objavljeni dokumenti, češ da je bil Demos glavni motor osamosvajanja, pač pa da se moramo za osamosvojitev na dokaj miren način zahvaliti predvsem preudarnim politikom iz postkomunistične levice. Ob takih ugotovitvah bi verjetno res vsi sloni leteli po zraku.
Evropski finančni svet se spopada z bojaznijo, kako bodo nizke obresti vplivale na zadolževanje in njegove posledice. Države se v tem trenutku zadolžujejo po rekordno nizkih obrestih. Italija recimo plačuje za svoje 10-letne obveznice okoli … Beri dalje
Svetovalci v štabu Mira Cerarja najbrž dobro vedo, da so predvolilne besede eno, pogajanja in končno besedilo koalicijske pogodbe pa nekaj povsem drugega. V to se bodo lahko kmalu prepričali, ko se bodo pričela prva pogajanja s potencialnimi koalicijskimi partnerji in z njimi prvi odmiki iz zamišljenih smeri.
Danes, dan po Elizabetinem zemeljskem slovesu, ki je bilo 21. julija 2014 ob 12. uri na slovenje-bistriškem pokopališču, je dan zahvale. Najprej Bogu, za mnoge čudeže, s katerimi je odpiral vrata k srečni rešitvi – … Beri dalje
Ob nedavni petindvajseti obletnici delovanja Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) in začetku Mednarodnega kongresa učiteljev SIESC Umetnost, duhovnost in vzgoja v Kranju, smo se pogovarjali s podpredsednico društva ga. Heleno Kregar. Gospa Helena Kregar, ste podpredsednica … Beri dalje
Eno od presenečenj predvolilnega boja je bilo nenavadno živahno angažiranje nekaterih visokih predstavnikov Katoliške cerkve, predvsem novomeškega škofa, ki je sočasno škofijski upravitelj najpomembnejše škofije v državi. Ne da bi na dolgo in široko razpredali o razvoju odnosa med Cerkvijo in državo v 20. stoletju ali o poseganju škofov v strankarsko politiko nasploh, je vredno o tem zapisati kakšno opombo pod črto.
Kot poglavitno presenečenje parlamentarnih volitev lahko označimo rezultat združene levice. Rezultat sam po sebi me sicer ne bi spodbudil k pisanju prispevka. Konec koncev ima tudi Nemčija svoj ekvivalent v Die Linke pa le te nimajo omembe vrednega vpliva. Vendar takšen rezultat volitev, nemalo ljudi, kateri še vedno v (marksističnem) socializmu vidijo rešitev in žalujejo za ”dobrimi starimi časi” ter medijska podpora Združeni levici pa skupaj dajo dovolj velik razlog za pisanje prispevka.