Kot poglavitno presenečenje parlamentarnih volitev lahko označimo rezultat združene levice. Novo ustanovljena stranka, ki jo sestavljajo: Iniciativa za demokratični socializem, gibanje za trajnostni razvoj Slovenije ter Demokratična stranka dela, je dosegla kar 5,97 %. Rezultat sam po sebi me sicer ne bi spodbudil k pisanju prispevka. Konec koncev ima tudi Nemčija svoj ekvivalent v Die Linke pa le te nimajo omembe vrednega vpliva. Vendar takšen rezultat volitev, nemalo ljudi, kateri še vedno v (marksističnem) socializmu vidijo rešitev in žalujejo za ”dobrimi starimi časi” ter medijska podpora Združeni levici pa skupaj dajo dovolj velik razlog za pisanje prispevka.
Eliminacionizem in edenizem
Problematika marksizma kot nekakšne nove politične religije se zelo hitro razkrije. Dovolj je pogled na osnovno tezo o razrednem boju kot pogonu zgodovine, ki se bo končal z zmago proletariata in stvarjenjem brezrazredne družbe, ki nam bo prinesla tuzemsko odrešitev in konec zgodovine. Takšna sekularizacija krščanskega dojemanja časa, ki teče od stvarjenja do sodnega dne, daje ideologiji civilni pridih. Omenjena značilnost pa dobi še toliko večjo problematičnost, ko se poveže s konceptom razrednega boja. Končni rezultat takšne zamisli pa je odstranitev sovražnika, torej določenih slojev, bodisi politično ali pa celo fizično. To pa pokaže na zanimivo primerjavo z nacional-socializmom. Namreč, na poti nam stoji sovražnik, katerega odstranitev nam bo prinesla popolno družbo. Ali bo to tisočletni rajh ali pa brezrazredna družba je odvisno skoraj zgolj od tega ali je sovražnik rasno ali družbeno (stanovsko) pogojen. Kakor koli pa že sovražnika definiramo, je ta obsojen na izginotje v kolesju zgodovine, ker ni sposoben iti naprej in tako kljubuje silam napredka in razvoja. Ravno v tem duhu moramo namreč gledati na Marxove napovedi o izginotju mnogih manjših evropskih narodov, med katere smo bili uvrščeni tudi Slovenci. Preden pa me kdo obtoži, da enačim marksizem z nacizmom pa moram poudariti, da je Marx sicer še vedno zasidran v ”krščansko-humanistični” tradiciji s svojim prizadevanjem za malega človeka, delavca, bratstvo itd. Problematične pa so njegove metode in napačni sklepi o človeški naravi, ki so po mnenju Leszeka Kolakowskega pripeljali do stalinizma, ki tako ni bil izkrivljenje, temveč logičen zaključek marksistične misli.
Znanstveni um
Naslednja značilnost marksizma, ki daje legitimnost v očeh množic, je domnevna znanstvenost maksizma, ki izvira iz pozitivizma oz. scientizma. Marksizem naj bi namreč zgodovino znanstveno pojasnjeval in tako določil njen tok. Tako je namreč sledil razvoj od sužnjelastništva, preko fevdalizma do kapitalizma in kasneje do socializma kot končna razvojna stopnja, ki je enaka prej omenjeni ”odrešitvi” v brezrazredni družbi. Tukaj pa se nam domnevna ”znanstvenost” marksistične ideologije pokaže v skladu z njenim ”edenističnim” karakterjem. Nemški politični mislec Eric Voegelin je namreč pozitivizem v humanistiki povezal z gnosticizmom. Gnostična herezija je namreč želela odpraviti tesnobo na tem svetu in se je s tem razlikovala od ”mainstream” krščanstva, katero je nepopolnost sveta priznavalo kot realnost. Druga značilnost gnosticizma pa je grajenje na odrešitvi, na posedovanju znanja, kar pa bi lahko primerjali z ”znanstvenim” dialektičnim materializmom.
Stare iluzije
Kljub propadu komunističnih režimov, mnogim intelektualnim uvidom v realnost komunistične ideologije itd. smo dandanes priča mnogim poskusom ”oživitve” marksistične utopije. Sam sicer zagovarjam, da Marx ostane v predavalnicah filozofije, že zaradi svojega vpliva pa tudi zaradi nekaterih pravilnih ”diagnoz” problemov svojega časa, če je bilo že zdravilo napačno. A vendar vračanje koncepta razrednega boja, napovedovanje konca kapitalizmu in ostalih ”mesijanskih” sporočil v javni diskurz daje razlog za odgovor. Kaj je sledilo velikopoteznim, mesijanskim političnim projektom smo lahko jasno videli v 20. stoletju, zatorej moramo biti še toliko bolj previdni, ko poslušamo mesijanska sporočila, bodisi marksistična, z napovedjo konca kapitalizma in liberalne demokracije kot tudi neokonzervativnih sanj Francisa Fukuyame, ko nam obljubljajo konec zgodovine z razširitvijo kapitalizma in liberalne demokracije po celotni zemeljski obli.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
