Hayek kot odrešitelj

Sodobni izzivi gotovo ne ležijo v odstranitvi države iz gospodarjenja, temveč povsem obratno. Država mora ustvariti učinkovite mehanizme omejevanja kapitalskih integracij na državni in mednarodni ravni ter nenehen nadzor nad tiskarnami vseh vrst denarja v daljšem časovnem obdobju.

Kaj je skupno Budi in Karlu Marxu?

Reinkarnacija. Kdor misli, da je avtor komunističnega manifesta preminil skupaj s padcem Berlinskega zidu, se krepko moti. Čeprav se dandanes zdi, da je komunizem eksotični sistem, ki ga najdemo le še v muzeju na prostem po … Beri dalje

Karl Marx (1818-1883) ni glavni krivec

Zadnji aprilski dan je New York Times objavil kolumno Jasona Barkerja, docenta filozofije z zasebne univerze  Kyung Hee v Seulu z naslovom: »Vse najboljše Karl Marx, imel si prav!« Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je … Beri dalje

Vprašanja ob stoletnici ruske revolucije

Balzamirani Vladimir Iljič Uljanov »Lenin« bo še stoletja videti, kot, da spi. (http://www.lintasnasional.com)

Kdo pravi, da je marksizem propadel in je »ruska revolucija« preteklost? Problem niso le radikalizirane skupine revolucionarjev, temveč njihova infiltracija v vse pore družbe, v medije, stranke, društva in celo v cerkev.

Beri dalje

Sindrom socializma

Socializem je v svojem jedru neusmiljen do produktivnega dela in znanja, saj temelji na komunalnosti fizične lastnine in komunalnosti lastnine nad opravljenim delom. Socializem je antičloveška tvorba. Socialistična doktrina ne zagovarja nagrajevanja po vložku in po ustvarjeni vrednosti, torej je utemeljena na molzenju dela in izkoriščanju.

Kavarna Hayek: Vzpon zla

Te dni mineva 100 let, odkar se je Lev Trocki iz ZDA vračal v Rusijo. Če je ta podatek splošno znan, je v tančico skrivnosti zavit odgovor na vprašanje, kako to, da se je Trocki, … Beri dalje

Sprevržen svet

Imamo pa še »druge bolezni« – če nedeljnika vprašaš, kaj meni o tem ali onem članku iz Družine, dobiš najpogostnejši odgovor, »kaj pa je pisalo?« Ni prebral. Podobno rad vprašam o tehtnih člankih iz elektronskega Časnika si, ali iz priloge Družine Slovenski čas. Spet podoben odgovor – kvečjemu, »bom prebral«. Kaj bi šele bilo če bi spraševal o prispevkih v Zavezi, v Tretjem dnevu ali kakšni drugi reviji.

Agresivni ateizem s temelji marksizma

Že 2000 let po cerkvah širom sveta odmeva stavek iz Matejevega evangelija: »Novega vina nihče ne vliva v stare mehove…« No, Slovenci smo naredili prav to. Naivno smo upali, da bo demokratični kurz prenovil stare strukture, vedenjske vzorce in spontano razkrojil stari režim. 25 let kasneje jasno vidimo, da se to ni zgodilo. In če ne bomo zamenjali starih mehov, bomo spridili vino.

Čas je definitivno »proti«

Ironično je, da v Sloveniji homoseksualizem propagira stranka, ki se navdihuje pri Marxu in katere predstavniki nosijo majice s portretom Che Guevare; morda ne vedo, kaj so kubanski komunisti počeli s homoseksualci? Ali pa je pri tej stranki marksizem le krinka, za katero se skriva hlapčevanje ameriškemu kapitalu?

Od Marxa do stalinizma

Stalinu je totalitarni nadzor nad sovjetsko partijo in mednarodnim komunističnim gibanjem omogočal, da je igral zapleteno globalno igro, v kateri se je predstavljal kot branilec miru in svobode, čeprav je bil njegov končni cilj vsesplošna revolucija. Komunisti in »koristni idioti« (Stalinov izraz) po vsem svetu so bodisi verjeli v komunizem ali pa so ga podpirali proti fašizmu.

Temna stran meseca

Kot poglavitno presenečenje parlamentarnih volitev lahko označimo rezultat združene levice. Rezultat sam po sebi me sicer ne bi spodbudil k pisanju prispevka. Konec koncev ima tudi Nemčija svoj ekvivalent v Die Linke pa le te nimajo omembe vrednega vpliva. Vendar takšen rezultat volitev, nemalo ljudi, kateri še vedno v (marksističnem) socializmu vidijo rešitev in žalujejo za ”dobrimi starimi časi” ter medijska podpora Združeni levici pa skupaj dajo dovolj velik razlog za pisanje prispevka.

Sumljivi marksisti

»Tovarne delavcem!« Naši vrli mladi marksisti gredo po podobni poti. Tudi oni se baje poglabljajo v Marxa in ponovno ugotavljajo, da vsi ostali socializmi, ki so obstajali, niso bili »pravi« (demokratični) socializmi. Neki spletni komentar je celo razglasil, da je Luka Mesec pravi naslednik Edvarda Kardelja, torej enega izmed »sumljivih marksistov«.

Najznamenitejši novohegeljanec

Nemški filozof, politični teoretik, pisatelj, ekonomist, vodilni protagonist delavskega gibanja 19. stoletja in politični časnikar Karl Heinrich Marx se je rodil 05. maja 1818 v Trierju, Nemčija. Po rodu je bil Jud, v družini pa … Beri dalje

O družinski plači in revoluciji

Ne verjamem, da je kdo opazil, da na zadnjem svetovnem srečanju družin, ki je bil nedavno v Milanu, ni bilo govora o družinski plači, t.j. o temi, ki spada v železni repertoar družbenega nauka Cerkve … Beri dalje

Engelsova diskriminacija slovanskih narodov

Snovalec »diamata« (dialektičnega materializma) Friedrich Engels, ki se je rodil 28. novembra 1820, je Avstrijske Slovane (v oklepaju je navedel Čehe, Slovake, Hrvate in Slovence) razglasil za »odpadna ljudstva«, ker se v revoluciji leta 1948 … Beri dalje