ideologija

Trupla

Kako perje frči vsakič, ko kdo vpraša, kdaj se začne človeško življenje. Kako se vedno za konzervativce označi vse, ki javno spregovorijo o vprašanju življenja in smrti. Kako je pogoj pri sklepanju političnih koalicijskih pogodb, da se ne bodo odpirale ideološke teme. Kajti največji civilizacijski dosežek je to, da smo nekaj deklarativno sprejeli in o tem ne bomo več razpravljali.

Beri dalje

Zoran Vaupot: Skozi prekop SUEZ v ocean znanja

Tako, kot je v komunistični ideologiji stigmatizirana privatna lastnina, že sam pridevnik »privatna«, v katerikoli rabi, pri nas še vedno ostaja stigmatiziran, z negativno konotacijo. Prav zabavno je zagovornikom, ki si želijo »učinkovitega javnega šolstva«, postaviti vprašanje, zakaj pa si ne bi želeli zgolj »učinkovitega šolstva«, v katerikoli lasti že?

Beri dalje

S. Granda, Družina: Srebrenica

Vsakoletna spominska prireditev v Srebrenici, kjer je bilo pobitih več kot 8300 mož in dečkov samo zato, ker so bili muslimani oziroma za Srbe »Turci«, me temeljito pretrese. Genocid, ki ga srbska politika ne prizna, … Beri dalje

Beri dalje

Ali je ateizem res zlo? II.

Nadaljevanje prispevka s povezave. S stališča posameznika je vsakdo pripadnik določene skupnosti. S tem je deležen in povezan s to močno družbeno silo (družbeni nagon), ki jo imenujemo ″agresivnost znotraj vrste″. Vsakdo je soočen z … Beri dalje

Beri dalje

Ali je ateizem res zlo? I.

Andrej M. Poznič je na casnik.si 11. 3. 2016 objavil članek z naslovom: »Ateizem je zlo!«. Ali res ateizem in seveda s tem tudi ateiste, lahko opredelimo tako? Ali ne gre v Pozničevem pisanju o … Beri dalje

Beri dalje

Islamski radikalci

Politični islam, tj. islamizem, vse bolj izpodriva religijski islam, ta mu ni kos in je pred islamizmom kakor ohromljen. Razlogov za to upehanost islama v njegovi religijski obliki ne manjka, kot ne manjka razlogov za širjenje islama v njegovi politični obliki. Zastavlja se vprašanje, zakaj ta skrajni islam privlači mlade ne le iz islamskega sveta, marveč tudi z Zahoda.

Beri dalje

Kako v krščanstvu preseči ideološko/religijsko?

Če ostajamo v ideološko/religijskem, zgolj v njegovih postavkah, ostajamo ena od mnogih religij/ideologij, lahko tudi najboljša med njimi, a nismo naredili tistega bistvenega: dejanskega približanja temu, kar imenujemo Bog. Za tako osveščanje kristjanov se je trudil Vladimir Truhlar.

Beri dalje

Begunci so tu

V času begunske „poporodne depresije“, bodo CNN, RT in BBC nekje drugje. Ko pribežniki ne bodo udarna tema, se lahko začne dogajati, na kar opozarjajo nekateri, to je, da se getoizirajo ter tudi versko in drugače radikalizirajo. Intenzivnemu humanitarnemu momentu, ki smo mu priča zdaj, bo čez nekaj mesecev moral slediti intenzivni moment integracije.

Beri dalje

Manfred Deselaers: “Ko me vprašajo, kje je bil Bog v Auschwitzu …”

Kaj se je torej zgodilo z ljubeznijo v življenju Rudolfa Hössa, poveljnika Auschwitza, je postalo moje osrednje vprašanje v knjigi. Čutil sem, da to moram narediti, kajti če nima smisla govoriti o Bogu v Auschwitzu, potem nima smisla govoriti nikjer drugje. In kako naj govorim o Bogu, če moja vera tukaj ne deluje?

Beri dalje

Ideologije vsakdanjega življenja

Izredno zanimivo je v bližnjih ali podobnih krajih opazovati razlike in podobnosti v malih stvareh, takšnih, ki na videz pomenijo zelo malo ali pa so tako vsakdanje, da jih niti ne opazimo, vendar v veliki … Beri dalje

Beri dalje

Prejeli smo: Kamnik nima veliko dobrih pesnikov

To je javni odziv na vabilo kolega in prijatelja Aleša Mavra, ki me je povabil k podpisu peticije za poimenovanje kamniške knjižnice po Francetu Balantiču. Peticije nisem mogel podpisati, ker sem dobil vtis, da bolj kot Balantiča brani domobranstvo. Iz mojih odgovorov se je razvila zanimiva osebna korespodenca.

Beri dalje