Evropski finančni svet se spopada z bojaznijo, kako bodo nizke obresti vplivale na zadolževanje in njegove posledice. Države se v tem trenutku zadolžujejo po rekordno nizkih obrestih. Italija recimo plačuje za svoje 10-letne obveznice okoli 2,8%, še v letu 2012 so morali za svoje dolgove plačati dobrih 6%. Slovenci moramo plačevati okoli 3,2% obresti. Dolg bo kmalu presegel 80% BDP. To pomeni, da naši državi ostaja zgolj 20% za nove investicije, ostalo predstavljajo dolgovi. Letno naša država plača skoraj 1 milijardo obresti samo za dolgove, kar predstavlja osmino slovenskega proračuna. Še ob koncu leta 2007 je znašal dolg nekaj manj kot osem milijard evrov ali 23% slovenskega BDP, letos se že giblje okoli 25 milijard evrov.
Danes je torej denar poceni. Države se lahko zadolžijo izredno poceni. Primer Italije kaže, da se je država v dveh letih dodatno zadolžila za 10%. Njen dolg je presegel neverjetnih 2.150 milijard evrov in predstavlja 137% BDP Italije. Italijan torej za dolgove plača 37% več kot zasluži. Kje je torej meja zadolževanja ali zdravi razum do koder se bodo naše države zadolževale? Trenutno se zdi, kot da bi države izkoriščale nizke obresti za divje zadolževanje. Konkreten primer je Slovenija, ki sodi med države, ki so v zadnjem letu najbolj povečale svoj dolg.
Kaj bo, ko bo prišlo do dviga obresti?
Mark Carney, šef centralne banke Anglije, je presenetljivo napovedal, da bodo v jeseni spremenili politiko nizkih obresti in začeli s ponovnim dvigom obresti ter podražitvijo izposojenega denarja. S tem se je Anglija javno odločila, da se oddalji od politike Evropske centralne banke (ECB), ki temeljno obrestno mero drži na rekordno nizkih obrestih 0,15%. Velika Britanija je z 1,8% gospodarsko rastjo država, ki beleži najvišjo rast med državami Evropske unije (EU). Nizke obresti so privedle tudi do najvišjega dviga cen nepremičnin v Angliji v zadnjih sedmih letih. Cene so se samo v lanskem letu dvignile za 13%, samo v Londonu za 18%. Podoben scenarij opažajo v Nemčiji in drugih državah Evrope: Belgija, Francija, Norveška ali Nizozemska. V vseh državah se bojijo nepremičninskega balona, kot se je zgodil v ZDA na samem začetku trenutke gospodarske krize.
Komisija za finančno stabilnost Nemčije se boji nizkih obresti in svari, da je ogrožena finančna stabilnost Nemčije. Posojilni pogoji so preveč »velikodušni«. Kaj se bo zgodilo, ko bodo obresti začele ponovno naraščati in se bo posledično začel dvigovati tudi dolg držav, podjetij in posameznikov? Nemški finančniki opravičeno opozarjajo na posledice neplačanih posojil zaradi nezmožnosti plačnikov.
Obdobje razvrednotenja
Bonitetna agencija Standard & Poor’s ugotavlja, da bi območje evra lahko zašlo v obdobje visoke inflacije in posledično bi prišlo do zvišanja vsakdanjih cen. S tem bi razvrednotili denar in seveda tudi lastne dolgove. No, gotovo bi danes vsaka naključna oseba na ulici na vprašanje o podražitvah odgovorila, da se cene ves čas dvigajo. Vendar ne tako očitno, kot se je to dogajalo pred dvema desetletjema. Kaj pa nam je zagotovilo, da se obdobje močnejšega razvrednotenja valute ne bi ponovilo tudi v območju evra?
Pripis uredništva: Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
