Dober teden pred volitvami se zdi, kot da je boj že zdavnaj odločen in da so volitve samo še formalnost. Predvolilni boj še zdaleč ni naravnan programsko, saj ga najbolj zaznamuje dejstvo, da je voditelj ene od strank v zaporu zaradi skrajno sprevržene obsodbe. A to je pač pokazatelj, v kakšni državi in družbi živimo. Medtem ko nam javnomnenjske agencije napihujejo že tako velik balon z napisom SMC, pa ne vemo niti tega, s katerim plinom ga polnijo, lahko samo zaskrbljeno opazujemo, kako družbeni podsistemi »učinkovito« delujejo.
V petek, 4. julija (ta dan, zanimivo, slavnostno praznujejo tako Američani kot tudi borci NOB), je svojo zaporno kazen začel prestajati tudi Anton Krkovič, eden od soobsojencev v zadevi Patria in zagotovo eden od najpomembnejših akterjev obrambe leta 1991 nastale slovenske države. Prav na ta dan je v javnost kot strela z jasnega udarila tudi novica, da je mariborsko višje sodišče oprostilo oficirja JLA, ki je vodil eno od agresorskih operacij na slovenskem ozemlju. Kakšni občutki se lahko ob tem porodijo nekomu, ki mu ni vseeno za domovino? Verjetno ne prav prijetni, če se osamosvojitelje zapira, agresorje pa celo nagrajuje. Kar je še en dokaz več, v kako nenormalni družbi živimo. Nedavno umrli publicist Viktor Blažič – z njim kot avtor teh vrstic sicer nisem v bližnjem sorodu, čeprav sva si po vsebini in usmeritvi sorodna – je večkrat pisal o tem, kako so dediči rdečega režima pačili in povsem sprevrgli realnost. Kot bi imeli pred seboj ne fotografijo, pač pa filmski negativ realnosti.
Kljub vsem tem dejstvom pa se še vedno tu in tam srečujem s tistimi, ki tudi v imenu krščanskih načel zahtevajo »enaka merila za vse« in »brezpogojno spoštovanje pravnomočne sodbe«. A bodimo realni: prej omenjeni Viktor Blažič je bil pravnomočno obsojen. Prav tako sta bila pravnomočno obsojena dr. Ljubo Sirc in dr. Jože Pučnik. Pravnomočno je bil obsojen tudi Martin Uhernik. Prav tako Črtomir Nagode, Angela Vode, Ernest Peterlin. Tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Jasno je, da pravnomočnost torej ni noben trden dokaz krivde. Morda bo kdo rekel, češ saj so bili ti ljudje obsojeni v času prejšnjega sistema, sedaj so pa časi drugačni, Slovenija je vendarle demokratična država z neodvisnim sodstvom. Pa se je praksa od tedaj, ko je pravosodni sistem tudi uradno sledil Bavconovi doktrini sodstva kot udarni pesti revolucije, kaj spremenila? Poglejmo, kaj se je doslej zgodilo v okviru t. i. garažne afere. Sedaj že pokojni zdravnik je kot član elite tako rekoč po ekspresno hitrem postopku dobil nazaj pse, ki so hudo poškodovali naključnega mimoidočega. Slednji po tolikih letih še vedno čaka na pravico. Pravna država? Da, ampak samo za pripadnike »pravega« razreda. Neodvisno sodstvo? Da, neodvisno od zdrave pameti in etike. Kako naj potem pošten državljan spoštuje sodbe »v imenu ljudstva«?
Čudim se, da nekateri po vsem tem še vedno govorijo o »preseganju ideoloških delitev« ter sodelovanju med blokoma. Kaj bi se zgodilo, če bi recimo predlagali nemški CDU, naj se zavzame za premostitev ideoloških razlik med nemško demokratično politiko ter neonacisti? Recimo da je to vprašanje retorično. Vendar si ga moramo zastaviti prav zato, da bi spoznali, da v naši državi nimamo normalne levo-desne delitve, pač pa asimetrično delitev na demokrate in neokomuniste, pri čemer imajo slednji v rokah veliko večino družbene moči. In če tega ne bomo upoštevali, se nam po volitvah 13. julija obetajo še ene predčasne volitve. Kdo ve, morda že letos …
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
