Stara legenda pravi, da so v 16. stoletju Turki nameravali opleniti Koroško s Celovcem na čelu. V ta namen so rinili preko Črnivca. Kmet Jerman iz Kamnika je krščansko vojsko popeljal preko Kamniškega sedla na … Beri dalje
Sodeč zgolj po delu razprav poslancev na zasedanju državnega zbora, namenjenega predstavitvi in potrditvi nove vlade, dvanajste po osamosvojitvi države, bi lahko dobili vtis, da je slovenska politika enotna v vsem, kar zadeva temeljna vprašanja … Beri dalje
Med drugim je (op. Janez Stanovnik) dejal (citiram po ljubljanskem Dnevniku, ponedeljek, 15. 9. 2014, str. 13): „Nemčija je brezpogojno kapitulirala in sprejela vrednote zaveznikov, ki so tudi načela narodnoosvobodilnega boja, je nadaljeval Stanovnik in se na koncu vprašal, kako je pri nas. Odgovor je bil kratek ….: ,Ne oziraj se na njih, ampak glej in hodi naprej!’“
V sredo sem prvič v živo na delu videl Cerarjevo koalicijo. Na seji Komisije za človekove pravice v DZ. Nimam najboljšega občutka. Upam, da gre za začetniško ošabnost. Ker se niso hoteli pogovarjati o zlorabah v pravosodju, so zapustili sejo. Branko Masleša je poslal svojega svetovalca Gregorja Strojina, ki je mislil, da je vrhovni tudi v parlamentu in je bil zelo užaljen (tako, da je hotel kar oditi), ko mu predsednica Irglova ni dovolila drugim vpadati v besedo.
In ta zamuda je res velika. Za celih 20 % je presegla postavljeni rok. Kar pa je najhujše, se za to zamudo ni nihče opravičil in pravzaprav se nikomur to ne zdi nekaj groznega. Nekaj … Beri dalje
Tako dolga sovjetska prevlada je izkušnja, ki je človeštvo skorajda ni okusilo. V tedanji Srednji Evropi takega pritiska ni bilo, režimske strategije držav vzhodnega bloka so zgolj držale ‘versko situacijo v šahu’. V Sovjetski zvezi pa ni bilo tako: zato so posledice tega odnosa za nas na Zahodu dejansko nerazumljive.
Monopol levice je po mnenju dr. Mavra v slovenskem političnem prostoru tako močno ukoreninjen in izhaja iz medvojnega in povojnega dogajanja, da ni druge rešitve, kot da volivci zahtevajo odpravo tega monopola, ko/če bodo enkrat na svoji koži občutili zgrešenost njihove politike.
Država SHS pogosto še vedno ostaja krivično potisnjena v najtemačnejše kotičke zgodovinske zavesti slovenskega človeka in le medlo soustvarja njegov narodni ponos, čeprav gre sicer za kratkotrajen, a vendarle sila pomemben uspeh malega podalpskega naroda in še zlasti za dokaz uspešnega boja zatiranega ljudstva proti raznarodovalni tiraniji okoliških narodov.
Visoka stopnja funkcionalne nepismenosti ter pomanjkanja inteligence (zaradi česar se večina odziva nagonsko) pripomore k temu, da povprečen slovenski volivec ne zna povezati med seboj nekaterih logično povezanih vzrokov in posledic. Neudeležba na volitvah je tako v zadnjem času postala celo nekakšna moralna vrlina – češ, tisti, ki hodijo na volitve, dejansko podpirajo barabe. Razen če se spet pojavi kakšna reciklirana serija »novih obrazov«.
Politiki v Sloveniji zelo radi pridigajo. Ne le voljeni politiki, temveč tudi sodniki in drugi njim podobni uradniki, ki imajo politične, t.j. javne funkcije. Pridigajo o svoji nedotakljivosti, nezmotljivosti in moralizirajo o korupciji… težava politikov pa je, da imajo oni – v nasprotju z duhovniki – v praksi možnost, da z zakoni in dejanji svoje pridige uresničijo.
Črna prst je ena izmed najbolj markantnih vrhov v Spodnjih bohinjskih gorah. Ima višino 1844 metrov in tik pod njenim vrhom stoji planinski dom Zorka Jelinčiča. Planinski dom je bil nekdaj italijanska vojaška karavla. Po … Beri dalje
Čeprav je v teh dneh mogoče zaslediti veliko zapisov o bližajočem se letošnjem Socialnem tednu (25. 9.–4. 10. 2014), se mi zdi vseeno vredno bralce Časnika opozoriti na ta dogodek, ki ga že šesto leto zapored organizira Socialna akademija. Socialni teden 2014 nosi naslov „Skoči ven!“. Kot sporočajo organizatorji v predstavitvenem videu, je asociacij ob naslovu tedna veliko.
Letos mineva 155 let od velikopoteznega Slomškovega prenosa sedeža škofije iz Sv. Andraža v Maribor. Takšen projekt ne bi nikoli uspel, če ne bi Slomšek vanj verjel. Pred lastnim obglavljenjem je bila slovenska Cerkev že dlje časa kronično prehlajena. Stvar je propadla, ker ni bilo prave vere, kajti le kdo bi si želel verjeti v bolezen in projekte s »hladno« vsebino. Bolje kot to, za zdaj ostaja molitev »Oče naš, škof je naš«.
Zunanji minister Karl Erjavec je v zadnjih mesecih imel zelo spravljivo držo do Rusije in do Putina. Nikoli sicer ni bilo nobene odkrite podpore ruski politiki in Putinovim stališčem. Tega si seveda država, članica EU, ne more dovoliti. Zelo nevtralna drža in stališče, ki ga je Erjavec vseskozi ponavljal, da je potrebno pri iskanju rešitev za ukrajinsko vprašanje vedno imeti Rusijo za sogovornika, pa sama povesta zelo veliko.
»Zavzemamo se za pomiritev, ne pa za spravo.« Sam pa na njegovo opozorilo o pomiritvi odgovarjam: ne prizadevamo se za spravo s fašizmom in nacizmom, ampak za spravo s komunizmom in revolucijo. Delitev na partizane in domobrance ni več pereča, nikoli ni bila, prikrivala je le dejansko delitev, na zagovornike revolucije in socializma in njihove nasprotnike. Med tema dvema usmeritvama je potrebna sprava z resnico.
Na enomesečno potovanje po deželi prijaznih ljudi, deželi svetovljanskih mest, ki se prepletajo z nepojemljivimi lepotami narave – Avstraliji, sem se konec meseca aprila podala sama. Na rdečem kontinentu, kakor z drugimi besedami poimenujejo Avstralijo, sem … Beri dalje
Je kdo ostal razočaran? Škoda, da je bil novinarjem dejansko prepovedan dostop do središča dogajanja, da bi lahko pozorno sledili obraznim kretnjam vojaških oblasti, ko je papež Frančišek med svojo homilijo jasno obsodil vojno industrijo: … Beri dalje
Leta 2010 sem pred imenovanjem Branka Masleše za predsednika Vrhovnega sodišča RS opozoril na to, da je lagal, ko je zanikal svoje sodelovanje pri pobijanju civilistov na jugoslovansko-italijanski meji. Ker imajo tovrstni zločini na jugoslovanskih mejah proti Zahodu večji obseg kot tisti na berlinskem zidu, sem ga opozoril, da so v Nemčiji odgovorne za umore obsodili.
Osvežitev ob vročih poletnih dnevih Podvolovjek je ena izmed skritih in le slabo poznanih slovenskih dolin. Reka Lučnica je desni pritok Savinje v Lučah in izvira pod Veliko planino. Njen tok je usmerjen proti severovzhodu … Beri dalje
Če ga Alenka v angleščini in po vsebini na zaslišanju v Evropskem parlamentu res ne bo prav hudo lomila, se bo dokončno res uspela zavihteti na komisarsko mesto. Morebitni kasnejši izsledki KPK bodo gospoda Junckerja ganili le, če jih bodo med evropskimi poslanci poprijeli v dovolj velikem številu. Najverjetneje pa – razen, če tega ne bo formalno storil predsednik vlade Cerar – Štefančev glas ne bo tresel bruseljskih hlač.