Je kdo ostal razočaran?
Škoda, da je bil novinarjem dejansko prepovedan dostop do središča dogajanja, da bi lahko pozorno sledili obraznim kretnjam vojaških oblasti, ko je papež Frančišek med svojo homilijo jasno obsodil vojno industrijo: dejal je, da je še veliko vojnih žrtev zato, ker so “tudi danes v ozadju interesi, geopolitični načrti, pohlep po denarju in oblasti, in je vojna industrija, ki se zdi, da je tako zelo pomembna! In tudi načrtovalci groze, vsi ti organizatorji spopadov, kakor tudi prodajalci orožja, imajo v srcu napis ‘Kaj me briga’”.
Ali se je raznoterim činom vseh vrst italijanskih vojaških sil, ki so si tako strastno želele prihod svetega očeta na kostnico v Redipulji in si preko vojaškega ordinariata obdržale organizacijo dogodka tudi ob tihem nasprotovanju vernikov krajevne nadškofije, morda papeževo razmišljanje zdelo izzivalno?
Odgovora nimamo. Ostal pa nam je globok vtis, da je papež s svojimi besedami, pa tudi s samim potekom svojega sobotnega obiska, ko je pred osrednjo svečanostjo v Redipulji obiskal še avstro-ogrsko pokopališče v Foljanu, kjer dejansko počivajo ‘naši predniki’ (kdo izmed naših se je vojskoval v italijanskih vrstah!), pospravil z vsako ceneno nacionalno-vojaško retoriko. “Vojna je norost”… “in zdaj je čas joka”. In pika. Najbrž se je papež Frančišek zaradi istih razlogov izognil tudi običajni toplini do vernikov, saj se ni podal mednje niti ob prihodu niti ob odhodu: to ni bila ne vojaška parada ne praznik, česar tudi marsikateri vernik resnici na ljubo ni dojel. Ali so razočaranci morda preslišali papežev apel, da tudi danes “lahko govorimo o tretji vojni, ki bo z zločini, pokoli, uničenjem pokončala vse… ”
Obisk papeža Frančiška je temeljil namreč le na premišljeni gesti in globoki besedi.
In s slednjo je odgnal tudi oblake, od katerih je dež do začetka homilije rahlo, a nadležno močil vernike in predstavnike vojaških sil. Močil je dva med seboj ločena svetova, ki sta takšna ostala tudi po njegovem odhodu; morda pa sta ostala zedinjena le v razočaranju zaradi neuslišanih pristranskih in sebičnih želja.
Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
