»V soboto trinajstega septembra smo se Slovenci s proslavo spomnili priključitve Primorske k matični domovini. S priključitvijo so bili Primorci rešeni izpod nasilja, ki so mu bili izpostavljeni v času med obema svetovnima vojnama. Tudi … Beri dalje
Nisem sledila več objavi, a čez kakšnih deset dni sem opazila, da objave ni več. Ni več grozljivih slik. Ni več groze, ki jo take fotografije zbujajo. Ni več te resnice. Nekdo je vse skupaj zbrisal. Kot otrok, ki si pokrije oči z roko misleč, da je s tem postal neviden. Zbrišeš, pokriješ, prikriješ in krutosti ni več. Ne govoriš o bolečinah in teh ni več.
Trenutno stanje v pokojninskem sistemu je zaskrbljujoče, saj le približno 1,4 zaposlenega financira prihodke enemu upokojencu. Ob tem se lahko razmerje v naslednjem obdobju še nekoliko poslabša, saj v tem obdobju postaja delovno aktivna populacija iz začetka devetdesetih, ko je število rojstev pričelo upadati.
Levica pogosto opozarja na nujnost humanistike in družboslovja s potrebo po družbeni kritiki, ki je ne moremo zanikati. A vendar se je potrebno vprašati, kakšno funkcijo bi lahko imela humanistika, ali pa celo katerakoli bazična znanost v brezrazredni družbi, ko bi bil cilj celotne zgodovine izpolnjen.
Tudi delo na črno je delo. In Krpan je to vedel, ali pa je le čutil na vsakem koraku. Zagotovo je opazil, da se prelivanje denarja, pobranega z davki, tudi od legalne prodaje soli, pri rasti standarda in razvoja slovenskega Krasa ter širše prav nič ne pozna. Točno je vedel, da hoče dunajska gospoda pri vsem svoj delež.
V Sloveniji so strasti med ideološkimi in političnimi nasprotniki razvnete do take stopnje, da dialog med njimi ostaja zgolj želja in tiho pričakovanje za neko zelo oddaljeno prihodnost. Pri nas bi pač potrebovali tako razpravo … Beri dalje
Aprila 2009 se je Angeli Vode zgodilo nekaj osupljivega: postala je filmska zvezda. No, skoraj ali približno tako. Zvezdo je treba posuti z zrnom soli. Ampak po mnogih desetletjih popolne izobčenosti, po pogrebu maja 1985, ko se je zbralo sedem ali osem ljudi, po postopnem odkrivanju in objavi njenih besedil – po vsem tem je bil tu nenadoma dramatičen obrat.
Ko sem danes zjutraj izobešal zastavo na hiši, sem rekel, da moram to, kar se mi mota po glavi že več dni, dati na papir. Na ekran, pravzaprav. O tridnevju, Primorcih in takoimenovanih borcih.
Da “je socializem sicer dobra ideja, ki pa ne deluje, ker so ljudje slabi”, je bil eden od tistih kompromisarskih stavkov, s katerim so se tolažili tovariši, ko se je izkazalo, da ne gre in da bo treba socializem zamenjati s kapitalizmom. To je bil tudi stavek, s katerim so demokrati svojim na sodišču zgodovine poraženim nasprotnikom širokogrudno priznali vsaj dober namen.
Nekateri domnevamo, da se je naša dobra stara katoliška cerkev zopet znašla v krizi. Ne pomiri nas ne naivnost tistih, ki bi radi verjeli, da se Cerkev vendarle širi in krepi (na primer v nerazvitem … Beri dalje
Še niti leto in pol nazaj je Alenka Bratušek kot predsednica Vlade RS z navdušenjem prepevala Evviva il comunismo ter ploskala besedam pevca, ki je zlival žolč po Evropi. Zanj in za predsednico so bili ti, ki so v Evropi, največja banda. Danes, ko je izgubila mandat predsednice vlade, očitno v Evropi ne vidi več bande kravatarske, temveč dobro plačano službo.
Kdo izmed naju je boljši? Kdo je močnejši? Kdo je hitrejši? Kdo je bolj spreten letalec? In še bi lahko našteval vprašanja potem, ko ujameš v objektiv dva tako različna letalca: eden ima za sabo … Beri dalje
Zakaj se večina novoizvoljenih poslank in poslancev Državnega zbora namesto z zakonodajnimi in procesnimi problemi, ki našo državo rinejo v čas, kjer vladajo zgolj še denar, korupcija in komolčarstvo, ukvarjajo zgolj z enim samim problemom, demokratično izvoljenim poslancem Janezom Janšo, ki predstavlja zgolj enega od devetdesetih poslancev?
Socci: papež preveč molči o zločinih džihadistov Hudo in tudi izven Italije odmevno kritiko na račun papeža Frančiška je v prvi polovici avgusta zapisal novinar Antonio Socci. Najdemo jo na portalu liberoquotidiano.it. Dva citata: „Moč, … Beri dalje
Drugo četrtletje je postreglo s presenetljivo visoko rastjo, ki je nihče ni pričakoval. A da ne bomo pri vsem tem preveč optimisti, vas zanima še slaba novica? Za te pozitivne novice ni zaslužna politika. Če bi bila za pozitivne gospodarske premike odgovorna politika, bi pomenilo, da ima Slovenija pred seboj neko vizijo in učinkovito strategijo. Ampak ne, (žal) politika pri tem nima nič.
Menda je bil v Prešernovi brigadi, lahko tudi v kaki drugi, Cankarjevi?, navsezadnje sploh ni pomembno, in kar nekajkrat mi je pripovedoval zgodbe o »mobilizaciji ljudi« za odhod v partizane. »Kaj vse sem moral pretrpeti!« … Beri dalje
Andrej Naglič je diplomiral in magistriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Prakso je opravljal v pravni pisarni ZN v New Yorku in v sektorju za mednarodno pravo na ministrstvu za zunanje zadeve. Vodil je pravno in kadrovsko službo podjetja Lip Bled in bil član upravnih odborov dveh hčerinskih družb Zavarovalnice Triglav v Beogradu. Pred vstopom v semenišče je deloval kot prokurist Katoliškega inštituta in direktor Inštituta Karantanija.
Reminiscenca na en dan Drage O Dragi sem bral v dnevnikih pisatelja Alojza Rebule. V njih odsevajo spomini na mnoge slovenske izobražence, ki so tam nastopili s svojimi predavanji in razpravami, čuti pa se tudi … Beri dalje
Pri nas očitno kar precej ljudi še vedno živi v svetu totalnega nezaupanja in ogroženosti, kjer moraš obtičati v nesreči, da bi si sploh našel kakega prijatelja. Nesreča, bi lahko rekli, nam je domača. V njej se potrdijo in uresničijo naši davni strahovi in (spet!) imamo prav: svet je pokvarjen in še dobro, da nismo nasedli tistim, ki ga imajo za dobrega.
Luka Mesec, lider združene levice, je še pred volitvami dejal, da njihovo zavezništvo “socializem iz preteklosti jemlje za referenco”, torej poglejmo, kakšna je bila ta referenca v resnici. Lahko jo gledamo s katerega koli vidika: gospodarskega, političnega, obče življenjskega … sodnega?