Sodeč zgolj po delu razprav poslancev na zasedanju državnega zbora, namenjenega predstavitvi in potrditvi nove vlade, dvanajste po osamosvojitvi države, bi lahko dobili vtis, da je slovenska politika enotna v vsem, kar zadeva temeljna vprašanja in dileme družbe in države. Kdo ne bi pritrdil novemu premierju Miru Cerarju, ki je zanikal hvalisanje prejšnje predsednice vlade Alenke Bratušek, češ da je Slovenijo popeljala iz krize, ko je parlamentarcem v dramatičnem tonu dejal, “da je kriza še kar tu. Ni časa in prostora za politikantstvo. Stanje v Sloveniji je resno, državljanom in državljankam pa ni vseeno, kakšna bo njihova prihodnost”.
Torej veliko realističnega razmišljanja in ocen o razmerah v državi, toda mnogi se boje, da stremljenja Mira Cerarja ne bodo imela dovolj učinka in uspeha tudi zaradi tega, ker ni dosleden samemu sebi. Najprej se je večkrat odločno izrekel in opredelil zoper kandidaturo Alenke Bratušek za evropsko komisarko iz Slovenije, potem pa je svoja stališča hipoma spremenil in zdaj zatrjuje, da gre za imenovanje, ki bo državi lahko zelo koristilo. Privoščil si je tudi vnaprejšnjo kritiko evropskih poslancev iz Slovenije, ki bi zelo verjetno imenovanje Bratuškove za komisarko v evropskem parlamentu utegnili kritizirati, ker pač ni izvedenka za energetska vprašanja, področje, ki bi bila zanj pristojna v EU.
Janez Janša, poslanec in politični zapornik, kot ga vztrajno predstavlja in opredeljuje SDS, stranka, ki ji predseduje, je v parlamentarni debati podprl varčevalne namene in program nove vlade. Bo pa ta program, meni Janša, za Mira Cerarja in za vlado po drugi strani prekletstvo. Vlado namreč podpirajo stranke, ki varčevanja nočejo. Za ponazoritev teženj poslovnega okolja, ki od vlade ne pričakuje varčevanja, je Janez Janša navedel primer najbogatejšega Slovenca Sandija Češka, ki je svoje podjetje pred nekaj dnevi iz Slovenije preselil na Ciper.
Premier Miro Cerar, ki je tudi ob predstavitvi in potrditvi nove vlade v parlamentu nekajkrat pozval k sodelovanju in strnjenosti slovenske politike za premaganje delujoče splošne krize, “ker to zna in zmore, kar je že pokazala v preteklosti”, pa s svojim odnosom do SDS in Janeza Janše dokazuje, da s to opozicijsko stranko in njenim predsednikom noče sodelovati, ne imeti stikov. Ostala naj bi blokirana v opoziciji, pač v pričakovanju, da Janezu Janši odvzamejo poslanski mandat in ga izključijo iz parlamenta. Premier o tej nameri med razpravo o novi vladi seveda ni govoril.
Nova vlada torej deluje. Najpomembnejšo vlogo v njej naj bi imeli ministrstva za finance, gospodarstvo, zunanje zadeve ter zaradi števila njenih poslancev stranka Desus s predsednikom Karlom Erjavcem. Ministri se čedalje bolj uveljavljajo v novi vlogi nosilcev izvršilne veje oblasti, pri čemer so deležni skoraj popolne in nekritične podpore javnih občil leve politične usmeritve, ki prevladujejo v Sloveniji.
Zunaj obravnavane politične fasade in razmer pa ni vedeti, koliko, če sploh, je vlada upoštevala priporočila nekaterih opozicijskih politikov, na čelu z dr. Dimitrijem Ruplom, sotvorcem slovenske zunanje politike, glede umestitve Slovenije v mednarodni prostor in politiko, upoštevaje, da je Slovenija članica EU in Zveze Nato. Dr. Dimitrij Rupel je v intervjuju, objavljenem v novi številki tednika Demokracija, znova zatrdil, “da se Slovenija odmika od EU in Nata, približuje pa se Rusiji in Balkanu, posebno nekdanjim jugoslovanskim republikam. Imam vtis, da imajo na ministrstvu za zunanje zadeve in v slovenski zunanji politiki v zadnjem času glavno besedo nekdanji jugodiplomati in njihovi varovanci. Sicer ne verjamem, da bi se lahko obstoječa vladajoča elita Slovenije čez noč pridružila neki ruski zvezi. To ji preprečuje predvsem rezultat referenduma iz leta 2003, na katerem je 90 odstotkov volivcev glasovalo za EU, 66% pa za vstop v Nato. Po drugi strani ima Rusija še vedno trikrat manjši dohodek na prebivalca kot Slovenija. Res pa je, da se sedanja vladajoča ekipa ne počuti doma v EU in Natu in da bi ji bila ljubša kakšna manj zahtevna kombinacija”.
Glede vlade pa naslednji predlog dr. Dimitrija Rupla: “Ko bi želel biti prepričljiv, bi Miro Cerar naredil veliko koalicijo s SDS in z Novo Slovenijo, krščanskimi demokrati”.
V boleči in sporni zadevi Patria, ki že več let vzburja in deli slovensko politiko, pravno stroko in javnost, je Vrhovno sodišče Slovenije napovedalo nov dogodek. Za 30. september je namreč razpisalo sejo senata omenjenega sodišča, ki bo odločil o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je zahtevala obramba sicer že pravnomočno obsojenega predsednika SDS Janeza Janše. Senat bo odločil tudi o varstvu zakonitosti za druga dva pravnomočno obsojena v isti zadevi. To sta Ivo Črnkovič in Tone Krkovič. Vrhovno sodišče je sporočilo, da bo sodnemu senatu predsedoval Branko Masleša, sicer predsednik vrhovnega sodišča Slovenije. Tudi ta obravnava pa bo, podobno kot so bile tudi druge, ki so zadevale Janeza Janšo, neposredno pred volitvami, tokrat lokalnimi. Te bodo v nedeljo 5. oktobra. Časovna bližina obeh datumov naj bi imela vnaprej natančno določen političen pomen. Tako prepričujejo volivce in javnost privrženci SDS in Janeza Janše.
Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
