Ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini je imel v Izoli 13. septembra 2014 slavnostni govor Janez Stanovnik, častni predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije. Poslušalo ga je okoli 7.000 ljudi.
Med drugim je dejal (citiram po časopisu Dnevnik, ponedeljek, 15. 9. 2014, str. 13): „Nemčija je brezpogojno kapitulirala in sprejela vrednote zaveznikov, ki so tudi načela narodnoosvobodilnega boja, je nadaljeval Stanovnik in se na koncu vprašal, kako je pri nas. Odgovor je bil kratek. Spomnil se je samo na besede velikega pesnika Danteja, ki jih je govoril Vergilu, ko sta hodila v peklu skozi deveti krog, kjer so prestajali kazen narodni izdajalci: ,Ne oziraj se na njih, ampak glej in hodi naprej!’“
Nemčija kot celota je resnično brezpogojno kapitulirala, toda le zahodni del Nemčije (najprej razdeljen med zavezniške Angleže, Američane in Francoze) je sprejel demokratične vrednote zahodnih zaveznikov. Vzhodna Nemčija in tudi Jugoslavija (in z njo vred tudi Slovenija in še marsikatera druga država) sta morali sprejeti stalinistične „ne-vrednote“ vzhodnega (sovjetskega) dela vojnega zavezništva proti Hitlerju (in še komu). Šele po padcu berlinskega zidu je Nemčija kot celota sprejela vrednote evroatlantskih zaveznikov in zavrgla „ne-vrednote“ sovjetskega zaveznika. To isto je v začetku 90. let prejšnjega stoletja naredila tudi Slovenija in zavrgla leta 1945 sprejeta stalinistična (od leta 1948 titoistična) načela komunističnih voditeljev narodnoosvobodilnega boja.
Kaj pa „Dantejev“ vstavek v Stanovnikovem govoru? Prvič, Danteja po peklu vodi in usmerja Vergil, in ne nasprotno, in je torej Vergil usmerjal Dantejevo potovanje po hudičevem kraljestvu. Drugič, nikjer v devetem, zadnjem krogu
Dantejeve literarne vizije pekla ne boste našli, da je Vergil dejal Danteju, naj se ne ozira in naj hodi naprej! To si je Stanovnik enostavno izmislil. Tudi izraza narodni izdajalec Dante nikjer v Božanski komediji ne uporabi – ne v Peklu ne v Vicah in ne v Raju.
Zadnji krog pekla se pri Danteju imenuje Kocit in v njem grešniki trpijo v večnem ledu. Pesnikovo ledeno dno pekla je sestavljeno iz štirih pasov: Kajina (izdajalci sorodnikov), Antenora (izdajalci domovine in stranke), Ptolomeja (izdajalci prijateljev), Judovina (izdajalci svojih dobrotnikov). Ta, deveti krog opeva Dante Alighieri v prvem delu Božanske komedije (Pekel), spevi 32, 33 in 34. In še enkrat ponavljam: tam ni nobenega mesta, kjer bi Vergil priganjal Danteja, naj hodi naprej in naj se ne ozira.
Ker Stanovnik kot bivši krščanski socialist verjetno dobro pozna največjo katoliško pesnitev, kot bi tudi lahko opredelili Božansko komedijo, enostavno ne morem verjeti, da gre tu za Stanovnikovo čisto propagandno izmišljotino, ki naj domobrance (z narodnimi izdajalci misli Stanovnik prav njih) še dodatno poniža z Dantejevo pomočjo. Verjetno je v Peklu kakšen pasus, kjer bi lahko našli nekaj približno podobnega Stanovnikovi izmišljotini.
In res, ker skoraj vsak dan prebiram (obsežnega) Danteja, sem to mesto hitro našel. V tretjem spevu Pekla, še v t. i. predpeklu, trpijo „omahljivci, ki na svetu niso bili ne za ne proti“ (komentar prevajalca Andreja Capudra). In tukaj zapove pesnik Vergil pesniku Danteju: „Spomina o njih v deželi ni nobeni, luč božje jim pravičnosti ne sije, dovolj o njih, poglej in dalje kreni!“ To je torej mesto, ki ga je Stanovnik enostavno premestil v deveti krog in omahljivce preimenoval v (pri Danteju) neobstoječe narodne izdajalce.
Res pa je le nekaj v tem Stanovnikovem falsificiranju Danteja, namreč, da bi bilo veliko boljše, ko bi jugoslovanski in slovenski komunistični voditelji, namesto da so z množičnimi povojnimi pomori domobrancev umazali boj proti okupatorju, šli mirno mimo njih in samo skomignili z rameni in si ne bi tako zagreto in učinkovito umazali rok (in svoje zgodovine) s potoki bratske krvi.
Mimogrede – prav ta citirani Dantejev verz je uporabil Josip Stritar konec 19. stoletja kot prikaz primernega in miroljubnega odziva na nasprotnika. Hm, kot da bi slutil nevarnost komunistične morije po koncu druge svetovne vojne na Slovenskem in opozarjal na pasti brezdušnega političnega sovraštva.
Moram še dodati, da noben medij, vsaj kolikor sem uspel pregledati, ni ugotovil ali osmešil omenjeni Stanovnikov ponaredek, čeprav so ga vsi glavni mediji povzemali in čeprav je falsifikat predstavil pred veliko množico ljudi. Tudi zloraba velikega Danteja pri tako pomembnem vprašanju, kot je pieteten odnos do umorjenih domobrancev, ni mačji kašelj ali nekaj, ob čemer bi lahko samo lahkotno zamahnili z roko. Žal se preteklost rada ponavlja in je slovenska vrnitev v pomore in nedemokratičen socialistični režim vedno možna, in takšni govori, kot je bil ta izolski, ki tako zavajajo množico ljudi in ki ga tako nekritično povzemajo naši mediji, kot sem prikazal v tem prispevku, niti najmanj ne pripomorejo, da bi se učinkovito branili pred takšnimi nezaželenimi in grozljivimi zgodovinskimi ponovitvami.
Pripis uredništva: Avtorjeve knjige je mogoče kupiti tudi na Časniku – tukaj in tukaj.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
