»Zgodovina se ponavlja najprej kot tragedija, nato kot farsa,« imamo navado reči ob neverjetnih dogodkih in zasukih v družbi. To, kar počne dr. Spomenka Hribar, je farsa, ki utegne pripeljati do nove tragedije. Podpisniki odprtega … Beri dalje
Politični miti o kolaboraciji vseh nasprotnikov komunizma, ki so se med komunističnimi oblastniki gojili tudi potem, ko so prišli na oblast, ker so za rešitev svoje lastne časti potrebovali neizpodbitnega sovražnika.
Po očetovi smrti smo našli dokument, ki nam je povedal, da deset let ni imel državljanstva. Omenil je tudi, da je bil tudi ves čas pod nadzorom Udbe (takrat so govorili o notranji). Prepričan sem, da sem ta nadzor podedoval in da verjetno še kar traja. Če obstaja mlada ZZB, potem je zagotovo tudi mlada Udba …
Pirjevec je na eni od predstavitev Partizanov izjavil: »Nekateri nasprotniki so bili vredni, da se jih pobije, nekateri so bili majhne ribe, nekatere pa bi tudi jaz streljal, recimo Ehrlicha …« Pirjevec torej ne samo upravičuje partizanske vojne zločine, ampak jih je sposoben celo ponoviti.
Krščanski socialisti in sokoli so se z Dolomitsko izjavo odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in tudi v povojnem obdobju, vse do plebiscitarne odločitve večine Slovencev o samostojni Sloveniji in uvedbe demokracije 23. decembra 1990.
Datum za nekdanji praznik seveda ni bil izbran naključno ter dokazuje komunistične prioritete med okupacijo in t. i. NOB. Revolucionarjem je šlo predvsem za izvedbo boljševiškega prevzema oblasti, saj so po uradnih podatkih (!) že med vojno pobili več neoboroženih rojakov kot okupatorskih vojakov.
Biti homoseksualec v času NOB (1941-1945) je bilo smrtno nevarno, saj Komunistična partija ni tolerirala homoseksualnosti. Danes pa je vse drugače, saj ministri in župani hodijo na parade ponosa.
Večina Slovencev je postala apatična in v boju za goli obstanek gleda kako bo preživela od plače do plače. Tisti, ki pa Slovenijo plenijo in bogatijo, pa dobro vedo, da morajo na vsak način ohraniti mit o NOB, o partizanih in o »osvoboditvi«, ker iz tega mita izhaja tisto, kar je trdil Dolanc: »Sloveniji vladajo komunisti!«. Tam kjer pa vladajo komunisti, ni svobode.
Slovenska zgodovina druge svetovne vojne je polna različnih mitov. Največji mit je 27.april, ki ga danes Slovenija praznuje kot dan upora, pred osamosvojitvijo pa je bil dan Osvobodilne fronte, čeprav na ta dan leta 1941 … Beri dalje
Lanskoletni govor na proslavi Dneva upora proti okupatorju lansko leto, mi je bil menda edina prilika, da borcem NOB in drugim privilegiranim še enkrat povem že znano resnico o OF.
Republika Slovenija bo sklenila tranzicijo iz totalitarnega v demokratični sistem, ko bo v svojih registrih zbrala podatke o vseh žrtvah vojnega in bratomornega nasilja. Trenutno je v registru vojnih grobišč manj kot petina vseh slovenskih … Beri dalje
Posmrtni ostanki tistih, ki jim je KAP priznal pravico do groba, niso imeli posebne cene. Posebna oblika skrunitve žrtev je izbris posameznega groba žrtve.
Vsi tisti, ki so izgubili življenje v teku narodnoosvobodilne vojne na strani okupatorja ali domačih izdajalcev na tak ali tak način (kot borci, pomagači, simpatizerji), se ne smatrajo za vojne žrtve.
Če le zmagovalci pišejo zgodovino, potem gorje premagancem, ne le po vojni, pač pa še kar naprej.
Ob 76. obletnici dražgoške bitke je bila v Dražgošah osrednja spominska slovesnost, ki predstavlja vrh že 61. sklopa prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Nagovoru osrednje govornice Jankovićeve, ki ga je večkrat prekinil aplavz zbranih, je … Beri dalje
Vedno znova se sprašujem, zakaj v Sloveniji ljudje odklopijo možgane in trdijo, kar nasprotuje logiki. Že pred 30 leti sem se čudil, da je sicer pameten in trezen sogovornik v razpravi, v katero sva se … Beri dalje
Mag. Jurij Pavel Emeršič sodi v mlajšo generacijo slovenskih zgodovinarjev. Rodil se je na Ptuju, diplomiral na teološki in filozofski fakulteti, njegova magistrska naloga z naslovomSlovenski izseljenski duhovniki v primežu represivnih posegov »ljudske oblasti« s … Beri dalje
Z ženo sva tudi Pričevalca in bila sva na »pravi« strani. Žena je bila tudi partizanka, vse najino sorodstvo pa med osvoboditelji. Gospe in gospodje, nobenega osvobajanja ni bilo! Osvoboditelji so prišli, ko so se Nemci odločili za umik. Izvirno sliko našega osvobajanja je upodobila moja mama s stavkom: »Pr’letijo, popokajo, pa letijo!« Narod je trpel, tudi partizani, ne zaradi osvobajanja, ampak zaradi revolucije.
V svojem grehu podpirajo in branijo drug drugega. Postavili so spomenike boju in sovraštvu. Vi pa jih na nekdanjih moriščih postavljate svoji žalosti. Pokopljite raje svoje drage, pa čeprav samo v želji svojega srca, za obzidja, kjer počivajo njihovi očetje. Iz krajev množičnih grobišč ne delajte spomenikov, ampak pokopališča. Resnica je nezadržna, toda počasna. Vedno jih bo ostalo nekaj, ki je ne bodo mogli sprejeti v celoti. In to vas bo vedno znova razočaralo.
