Prizori iz Hude jame, Krimske jame, Košnice, Konfina, in vseh naslednjih odkopanih slovenskih krajev groze, bodo mitologijo zadnjih 70 let omajali in pred družbo in državne voditelje postavili jasno vprašanje: kje najdete razloge, da revolucije ne obsodite, saj je zločin tako očiten?
Petnajstega septembra 1947 je z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe velik del Primorske, ki je bil po prvi svetovni vojni dodeljen Italiji, pripadel Jugoslaviji. Od leta 2006 je 15. september v spomin na ta dogodek slovenski … Beri dalje
Ljudstvo je že tako okuženo z dolgoletnim nasiljem nad njegovo dušo, mišljenjem, čutenjem, da sprejema pionirčke kot lep spomin na grozljivo komunistično dobo. Pozabilo pa je, da so v imenu rdeče zvezde premnoge umorili, še več okradli, nekatere pognali čez mejo, vsem pa jemali svobodo in nas ohranjali v revščini. Saj ni bilo tako hudo, bodo rekli pozabljivci in nostalgiki. Ali res ne?
Ob 25. obletnici največjega dohodka v zgodovini slovenskega naroda smo po eni strani lahko ponosni, da živimo v generaciji, ki se je s potjo v samostojnost rešila komunizma in Balkana ter se ponovno navezala na … Beri dalje
Po branju: Božo Repe, S puško in knjigo – Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda (Cankarjeva založba) Ko je partija ocenila, da sedi dovolj trdno v sedlu oblasti, da ji ni več treba revolucije skrivati za kuliso … Beri dalje
Najprej se moramo vprašati za kaj pravzaprav stoji 27. april? V času komunistične Slovenije je to bil dan Osvobodilne fronte (OF), po osamosvojitvi pa se je praznik, dela prost dan, preimenoval v dan upora. Če … Beri dalje
Dotaknil se bom še ene Titove prevare, ki osvetljuje nekatere njegove značajske značilnosti in pojasnjuje, nekatere njegove odločitve. Peter Batty navaja, da je bil vnuk tlačana. Ta podatek ni točen, je del velike prevare. Te svoje trditve ne morem opreti na arhivsko gradivo in jo opiram na pripovedi mojega očeta, ki je Tita, takrat še Jožo Broza, poznal od najzgodnejših otroških let.
Ko govorimo o revoluciji, imamo največkrat v mislih dogajanja v Ljubljanski pokrajini, kjer se je revolucija najprej in najbolj razdivjala in je zato zahtevala sorazmerno največ žrtev. O boju na Turjaku in Grčaricah, o kočevskem »procesu« in jelendolskih žrtvah vemo veliko podrobnosti. Zelo malo ali skoraj nič pa ne vemo, kaj se je v tistih težkih časih godilo na Primorskem. Primorci se o tem niso razpisali.
V zvezi z izdajo knjige Boža Repeta S knjigo in puško naj opozorim na početje nekaterih. Potem ko je danes vse jasno, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno na Slovenskem, se nekateri še … Beri dalje
Dograjevanje zgodovine kot dopolnjevanje z novimi dejstvi, njeno bolj kritično presojanje in čiščenje navlake V izogib nesporazumom naj za uvod poudarim, da je v tem sestavku pod pojmom revizija zgodovine mišljeno sprotno dopolnjevanje podobe nekega … Beri dalje
Si poskušate predstavljati, da bi nekje izven Slovenije, resni mediji promovirali knjigo, ki jo je napisal zgodovinar »do konca« dejaven blizu nekdanjega partijskega vrha. Avtor v naslovu aludira na propagandno knjigo iz časov fašizma Libro e moschetto. Prof. dr. Repe s tem nehote postavlja komunistični sistem tja, kjer mu je usojeno mesto zločinske narave kršilca človekovih pravic ter državljanskih svoboščin, torej ob bok fašizmu.
Očitno neredkim, tem bolj razumnikom, povzroča še danes težave preprosto vprašanje, kaj kot bistveno označuje zadnjo vojno na Slovenskem. Možnosti sta samo dve. Ali je bilo bistvo osvobajanje slovenskega naroda ali nasprotno revolucija in s … Beri dalje
Rok Tamše je nedavno pozval k sveti vojni v nacionalnem interesu, ki mora vključevati temeljit obračun z izprijeno slovensko cerkvijo. Njegov bolj znani poklicni kolega Miran Ališič je ob dnevu zmage primerjal goste iz oddaje … Beri dalje
V Dražgošah se je zgodilo, da so posmrtne ostanke umorjenih vaščanov, nedvomno katoličanov instrumentalno uporabili kot gradbeni element kultnega spomenika, ki je nastal v času restavracije sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Zato bi bilo umestno, da je razprava o tem, kje naj bodo pokopani umorjeni vaščani in soglasje o tem, da križ sodi na njihov grob, del pomembnega dogajanja v spominskem letu 2015.
Devetindvajsetega oktobra Slovenija beleži zelo pomembno obletnico, ki pa gre še vsako leto mimo skoraj popolnoma neopažena. Tega dne pred 96. leti je bila na veliki narodni manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani razglašena odcepitev … Beri dalje
Polna cerkev, veliko poznanih, somaševanje več duhovnikov s škofom Metodom na čelu, ubrano petje. Mašo v Marijini baziliki je organiziralo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Lepo, kajne? Prišli so predstavniki vojaškega vikariata in tudi praporščaki s slovenskimi zastavami. Veliko jih je bilo, naših zastav.
Med drugim je (op. Janez Stanovnik) dejal (citiram po ljubljanskem Dnevniku, ponedeljek, 15. 9. 2014, str. 13): „Nemčija je brezpogojno kapitulirala in sprejela vrednote zaveznikov, ki so tudi načela narodnoosvobodilnega boja, je nadaljeval Stanovnik in se na koncu vprašal, kako je pri nas. Odgovor je bil kratek ….: ,Ne oziraj se na njih, ampak glej in hodi naprej!’“
Ni kaj, ne bi se mogla bolj strinjati s predsednikom zveze borcev, ko pravi, da mora iti vedno za fakte, za dejstva. Da so samo ta odločilna pri razumevanju naše zgodovine. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je fakt oziroma dejstvo lahko samo nekaj, kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo. Tu pa pri naši uradni zgodovini nastopi problem, saj to pomeni, da morajo biti dejstva tudi resnična.
Za narodno spravo je potrebna drugačna zgodovinska pripoved (naracija) od enobejevske Nedavna postavitev spomenika vsem slovenskim žrtvam totalitarnih režimov na poslopju ameriškega veleposlaništva v Ljubljani je opozorila na neuspeh procesa narodne sprave na Slovenskem. Kaj … Beri dalje
Ko smo še hodili v šole vseh stopenj, so nas učili – tudi moj cenjeni profesor M. Mikuž, da je bil NOB slovenskih partizanov boj za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega naroda oziroma boj za … Beri dalje