Petnajstega septembra 1947 je z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe velik del Primorske, ki je bil po prvi svetovni vojni dodeljen Italiji, pripadel Jugoslaviji. Od leta 2006 je 15. september v spomin na ta dogodek slovenski državni praznik. Proslavo navadno pripravijo primorske občine in sekcije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Lani je bila proslava v Tolminu, letos bo v Postojni. Prav in lepo je, da se spomnimo dogodkov, ki so pomembno zaznamovali življenje našega naroda. S prebujanjem spomina na dogodke iz preteklosti se lahko utrjuje in kultivira narodna zavest, v ljudeh budi veselje nad tem, kar smo, in spoštovanje do drugih.
Dosedanje proslave ob priključitvi Primorske pa so bile vse prej kot miroljubne in spoštljive. Namesto besed mir, razumevanje, strpnost … prevladujejo na njih besede boj, nasprotnik, sovražnik … Prireditveni prostor je poln praporov partizanskih enot, celo prapor partizanskega likvidatorskega VOS-a je moč videti … Rdeča zvezda je prevladujoč simbol, borbene pesmi ustvarjajo bojno razpoloženje. Na častnih prvih sedežih sedijo stari borci, ovešeni z medaljami in priznanji, mladi »komsomolci« ponosno nosijo »titovke«, in to partizansko pokrivalo z rdečo zvezdo si včasih nadene celo kak predstavnik države … Govori na teh proslavah so polni narodnoobrambnih fraz, demagoškega pihanja na dušo »zavednih« Primorcev, zgodovinskih polresnic, leporečja. Skratka, ozračje je tako, kot je bilo ob podobnih proslavah pred kakimi 40 leti: mešanica oblastne ideologije, militarizma in naivnega domoljubja.
Sodobna napredna Evropa se je govorici nasilja in sovraštva odpovedala ter jo zamenjala z govorico sodelovanja, spoštovanja in sočutja.
Več lahko preberete na druzina.si.
