Mini-Schengen

Še pred sto leti bi migrantska kriza razsežnosti, kakršna je sedanja, v Evropi zlahka sprožila vojno. V današnji Evropi je na srečo kaj takšnega skoraj nepojmljivo, toda države članice EU so zapletene v besedno vojno, v kateri je eden zadnjih vzvodov pritiska ideja o »mini-Schengenu«, torej o skupini držav, ki sama o sebi misli, da lahko zagotovi prosto gibanje oseb prek notranjih meja.

Boj med kulturo življenja in kulturo smrti

Hrvaški salezijanec Damir Stojić je bil pred nekaj dnevi v Ljubljani gost Nikodemovih večerov. Mož je radikalen in jasen. Ne slepomiši in ne zavija stvari v meglo. Njegova beseda je jasna, odločna, prepričljiva, zahtevna …. … Beri dalje

Kaj je v ozadju?

“Boljševiki so najprej udarili po družini. V dvajsetih letih so trditev, da je ‘meščanska družina družbeno škodljiv pojav’, povzdignili v versko resnico. Bila naj bi vase zagledana in starokopitna trdnjava vere, praznoverja, nevednosti in predsodkov … Patriarhalna družina bo s svojo spolno moralo vred izumrla; radikalci so verjeli, da jo bodo nadomestile ‘svobodne ljubezenske zveze’.”

Dve poroki in pogreb

Ne gre za moralo. Tudi ne gre za pravice. Niti ne gre otroke. Vsaj tiste posvojene ne. Gre za to ali bo država z zakonom spreminjala simbolni pomen nečesa, o čemer se ljudje vseh narodov, kultur in veroizpovedi (vključno z ateisti) od pamtiveka strinjajo. In to je, da je zakonska zveza zveza moškega in ženske in da je njen smisel v osnovanju družine.

Kdo služi s Postojnsko jamo?

»Postojnska jama je gotovo najbolj znana turistična jama na svetu. Je največja turistična znamenitost Slovenije in eden največjih kraških spomenikov sveta.« To piše na spletni stani Postojnske jame. Naravne znamenitosti so lahko zelo dobičkonosne. Za … Beri dalje

Tožni advent

Prvi podpišem, da je treba probleme istospolnih rešiti. Vendar pa takega klica mediji ne objavijo. Raje nas prepričujejo, da si nasproti stojita ideologiji, skrajno leva in skrajno desna. Vezni člen pa je sovraštvo, spodbujanje razdora, zastrupljanje časa in prostora, v katerem živimo. Rad bi jim sporočil, da nas je veliko, ki imamo svoje mnenje in ga nočemo širiti s sovraštvom in nestrpnostjo.

Strah reže globlje od mečev

Pri judih in kasneje tudi pri kristjanih je (bila) vedno prisotna nevarnost razumeti bližnjega človeka v zelo ozkih okvirih, kot rojaka v nasprotju s tujcem. Jezusova primerjava, kjer kot bližnjega predstavi Samarijana, pri čemer je imela beseda Samarijan za Jezusovo poslušalstvo podoben prizvok, kot ga ima za povprečnega Evropejca besedna zveza politični emigrant, ima zato podobno boleč učinek.

Tomaž Kodrič: “Iskanje resnice je pravica in dolžnost vsakega”

Ti kraji so bili preizkušani s strani vseh treh totalitarnih sistemov: fašizma, nacizma in komunizma. Vsak izmed njih je pustil neizbrisen pečat, boleče rane, travme … Ko obiskujem družine, se pogosto pojavijo pripovedi, včasih kar izpovedi, ob katerih bi na koncu najraje podelil odvezo, a ob tem doživljam tudi strah, ki se je zalezel globoko v kosti, in te izpovedi žal ne bodo nikoli zapisane.

Ko manjšina odloča o večini

Levičarski aktivisti so znova poživili mantro »nedopustno je, da večina odloča o manjšini«. V našem primeru se mantra sliši čudovito, saj nagovarja naše sočutje, ker je v našem zaznavanju manjšina vedno uboga. A težava je v tem, da mračni družinski zakonik razglaša za pravice stvari, ki so bolj kaprice in redefinira, t.j. brez potrebe enostransko spreminja, pojem družine.

Izza vogala surovost

Pri nas se rado dogaja, da tvojo identiteto vzpostavlja tvoj sovražnik. Ti si nekdo, ki nisi tak, kot je on, ki te kar naprej ogroža in je tvoj sovražnik. Si levičar in sovražiš Janeza Janšo; si kristjan in sovražiš komuniste… Čemur sčasoma sledi: si levičar, ker sovražiš Janeza Janšo; si kristjan, ker sovražiš komuniste…Velika zmaga miru bo, ko bomo Slovenci „s svojimi rokami“, vsak pri sebi, v svojih glavah, ukinili „sovražnika“.

Evropejec, kaj te določa?

Prepričan sem, da je težava Zahoda sledeča: Zahod je soočen s krizo identitete zaradi posledic bitke z levo (liberalno, anarho, marksistično, titoistično,…) fronto, ki izvira iz nihilizma. Samomorilski nagon, ki ga nihilizem sam po sebi navdihuje, se torej združuje z željo Huntingtonovega »anti-Zahoda« po uničenju civilizacije, ki ji pripadamo.

Otrok pa ni človekova pravica

Prvi pogovori o spolnosti, vključno z vsemi tako imenovanimi ”odkloni” vred, so stvar družine! Žal je preveč staršev – s tem se soočam dan za dnem – ki iščejo izgovore in breme pogovorov prenašajo na šolo ali družbo nasploh. Potem, ko je prepozno, se pa čudijo informacijam, s katerimi so njihovemu otroku napolnili glavo!

Ob rob družinski zakonodaji

»Oblast« oziroma patronat nad javnim mnenjem (ki ga v prvi vrsti oblikujejo sredstva javnega obveščanja) so prevzeli predvsem intelektualni krogi FDV-jevskega kroga ter militantnih feministk in homoseksualnih lobijev. Vsakega, ki se »drzne« razmišljati drugače, kot razmišljajo sami, diskvalificirajo kot nestrpneža, homofoba in še kaj. Kulturna in argumentirana razprava je v slovenski družbi že v osnovi onemogočena.

Sinoda kot centralni komite?

Za kardinale in škofe se zdi, da so sprejeli papežev poziv na začetku sinode, naj se ne prepustijo logiki zarotništva. Nemška kardinala Kasper in Mueller sta se skupaj z vsemi člani nemško govoreče skupine podpisala pod teze, ki so bile potrjene z več kot dvotretjinsko večino. Zdaj je na vrsti papež in prav bi bilo, da ga podpremo z molitvijo, namesto da z zarotniškimi teorijami begamo brate in sestre v veri.

Balantičeva usoda v rojstnem mestu

Ko je Balantič med hudim trpljenjem v taborišču Gonars snoval načrt sonetnega venca sonetnih vencev, je želel enega izmed osrednjih sonetov posvetiti tudi rodnemu mestu: »Slavospev Kamniku in goram.« V pismu domačim je v domotožju iz Grahovega dne 15. maja 1943 zapisal: »Vem, da je najlepši kraj na svetu Kamnik in tudi gorá še nisem pozabil.«

Kaj je ostalo slovenskega v Clevelandu

Slovenstvo v Clevelandu se spreminja, a ostaja še naprej zelo živahno. V mestu in okolici naj bi živelo kar okoli 80.000 Slovencev. Jezik počasi peša, kulture, tradicije, narodnega ponosa in zavesti pa je še veliko. Želel bi si, da bi nam mediji v Sloveniji in zamejstvu z rednim poročanjem o dogajanju v izseljenskih skupnostih to omogočili spoznati in dogajanju slediti.

“Mi, Sloveneti!”

Pred davnimi časi so za devetimi gorami in devetimi vodami živeli Sloveneti, takšno prisrčno pleme, ki se je morda imenovalo še Veneti in »Venetji«. Potem so v Evropo pridrveli Huni na konjih in »Venetji« so … Beri dalje