Današnji zahodni svet je popolnoma dezorientiran, kajti »stare« vrednote izginjajo, tradicija nima nobene vrednosti in posledično se tudi ljudje težko znajdejo v »modernem« svetu. Ljudje postajajo negotovi, ne zaupajo ne sebi ne drugim, v ključnih in včasih težkih trenutkih se nimajo na kaj nasloniti in tako zlahka postanejo plen raznih gurujev današnjega časa.
Pri nas se srečujemo s takšno izgubljenostjo še toliko bolj, kajti »oblast« oziroma patronat nad javnim mnenjem (ki ga v prvi vrsti oblikujejo sredstva javnega obveščanja) so prevzeli predvsem intelektualni krogi FDV-jevskega kroga ter militantnih feministk in homoseksualnih lobijev. Vsakega, ki se »drzne« razmišljati drugače, kot razmišljajo sami, diskvalificirajo kot nestrpneža, homofoba in še kaj. Kulturna in argumentirana razprava je v slovenski družbi že v osnovi onemogočena.
Menim, da je psihološka stroka ob vprašanju novega družinskega zakona povsem zatajila. Mnogi strokovnjaki se ne upajo izpostaviti, ker se bojijo težav in nagajanj.
Nihče ne nasprotuje istospolnim porokam, kot tudi ne, da se v zvezi s tem uredi njihov pravni status itd. Naj se istospolni pari poročajo, vendar bi bilo pametno, da za svojo zvezo najdejo nek drug izraz, ki ne bo izključujoč in za njih sprejemljiv (celo starorimsko pravo, ki je osnova zahodnega prava, je poznalo tri različne načine sklepanja zvez). Zakonska zveza bi morala ostati zveza med moškim in žensko, ki ima možnost naravne reprodukcije in s tem ohranjanja vrste in naroda, če že hočete. Teorije spolov so v našem »modernem« svetu še ena »norost«, ki sprevrača osnovno biološko danost, da se rodimo kot fantki in punčke. Spol torej je biološko dejstvo in ne more biti družbeni konstrukt.
Kot sam razumem težave in nestrinjanja ob novem družinskem zakonu, se kopja lomijo predvsem pri vprašanju pravice do posvajanja otrok pri homoseksualnih parih.
Večkrat je bilo že povedano, da posvojitev otroka ni človekova pravica (kot tudi poroka ni a priori človekova pravica), v kar nas poskušajo zagovorniki družinskega zakona ter predstavniki homoseksualcev nenehno prepričati. Pri tem poudarjajo, da raziskave kažejo, da ni nobenih razlik glede otrok, ki odraščajo v hetero ali homoseksualnih parih. Takšne trditve je potrebno jemati z rezervo ker nimajo prav nobene osnove. Pri sklicevanju na raziskave je potrebno vedeti, kdo je raziskavo naročil, kdo jo je izvedel – pa naj to velja za zagovornike ali nasprotnike novega družinskega zakona. Pri takšnih raziskavah pogosto prihaja do hudih manipulacij. Zaenkrat ni bila predstavljena nobena verodostojna longitudinalna raziskava, ki bi lahko odgovorila, ali med otroki, ki so živeli v hetero ali homoseksualni družini, res ni nobenih razlik oziroma so, in da so le te pomembne. Takšne raziskave preprosto še ni bilo mogoče izvesti, kajti za kaj takega je potrebno dvajset do trideset let spremljanja otrok, ki so odrasli v takšnih skupnostih. Posledice življenja otrok v homoseksualnih skupnostih se bodo pokazale šele v odraslosti.
Dejstvo pa je, da vse psihološke razvojne teorije, od psihoanalize naprej, poudarjajo pomen matere in očeta za optimalen razvoj otroka. Jasno je, da eden od očetov ne more »postati« mama in tudi ena od mam ne more »postati« oče. Torej otrok potrebuje konkretnega očeta, ki bo opravil svojo najpomembnejšo nalogo v otrokovem življenju s tem, da ga bo odpeljal od matere v realni svet, v svet odraslih, zrelih ljudi. In prav tako otrok potrebuje ljubečo mamo (ki mora biti ženskega spola), ki ga je rodila in po možnosti dojila, da se lahko v odsevu njenih oči oblikuje v osebo, ki nima kasneje težav z oblikovanjem temeljnega zaupanja v svet in ljudi ter da nima težav v mladostniški dobi z lastno identiteto pri oblikovanju odrasle in zrele osebnosti.
Torej posvajanje otrok s strani homoseksualnih parov za otroke je slaba rešitev in dolžnost družbe je, da otrokom zagotavlja kar najboljše pogoje za zdrav in optimalen osebnostni razvoj.
Besedilo je objavljeno kot vabilo na okroglo mizo Spreminjanje Zakona o zakonski zvezi (gre za veliko več kot politiko) 4. decembra v Radovljici, na kateri bo sodeloval tudi avtor.
