
Rebula poskuša v knjigi in z njo, tako se zdi, doseči spravo tudi med, pogojno rečeno, domobranstvom in krščanskim socializmom, med dogmatičnim in liberalnim polom slovenskega katolištva, ki sta ob koncu vojne in po njej utrpela velikansko škodo.
29. oktobra 1918 je razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov s Slovencem dr. Korošcem kot njenim prvim predsednikom. V letu 2018 se Slovenci počutimo nekoliko ob strani. Vrsta evropskih narodov, ki so dogajanje po prvi … Beri dalje
Tako se riše nova (jezikovna) meja … Preden turisti zapustijo Slovenijo oz. “regijo”, se lahko oskrbijo še z voćem i povrćem. In to pred nosom slovenskih organov. Morda pa tudi voće i povrće samo ni slovensko? Ali pa naj … Beri dalje
Tvegam, da se bom ponavljal, a smiselno je povzeti, kaj se je z NSI dogajalo v zadnjih tednih. Matej Tonin se je pogajal tako profesionalno in prepričljivo, da so se celo člani NSI začeli bati, … Beri dalje
Pred kratkim je nekaj (upravičene) zaskrbljenosti v Sloveniji povzročila vest, da je avstrijski parlament sprejel (kratek) poziv vladi in zunanjemu ministrstvu, da si prizadeva za priznanje nemške narodnostne skupine (manjšine) v Republiki Sloveniji. Seveda je … Beri dalje
Da je SDS “anti-imigracijska”, so zmagovito slovensko stranko označili tako rekoč vsi tuji mediji. Že res, da so pri tem najverjetneje le povzeli vesti velikih agencij. Ki pa v “mali Sloveniji”, ki si jo delamo … Beri dalje
V zadnjih tednih smo v medijih spremljali bolečo nadaljevanko o neuspešnem urejanju otroške srčne kirurgije. Nekoč je operacije izvajal izraelski kirurg, nato je UKC angažiral češke (iz države torej, ki jo nekateri pri nas še … Beri dalje
Dva pred kratkim upokojena slovenska diplomata, dr. Božo Cerar in Roman Kirn, v svojih spominih podajata zelo podobno sliko slovenske zunanje politike in diplomacije. Oba sta (bila) poklicna diplomata, ki sta na svojem področju dosegla … Beri dalje
V ZDA se že več kot leto dni vleče zgodba o tem, koliko je na tamkajšnje zadnje predsedniške volitve vplivala Rusija. Poskuse vpliva na politični proces, vdorov v računalniško infrastrukturo, vplivanja prek “fake news” ali … Beri dalje
Rebula poskuša v knjigi in z njo, tako se zdi, doseči spravo tudi med, pogojno rečeno, domobranstvom in krščanskim socializmom, med dogmatičnim in liberalnim polom slovenskega katolištva, ki sta ob koncu vojne in po njej utrpela velikansko škodo.
Nedavno razkritje, da naj bi ameriški režiser Harvey Weinstein v svoji filmski karieri spolno nadlegoval in tako ali drugače v spolne odnose prisilil vrsto igralk (v zameno za boljšo obravnavo pri vlogah), ni sprožilo samo … Beri dalje
Na prihodnjih volitvah bo morda kaj več uspel doseči nekdo, ki bo znal prisluhniti pravim strahovom ljudi, tudi levih in ne samo desnih, zbuditi zaupanje, da jih bo znal ukrotiti, ter opozoriti, da nove in … Beri dalje
Decembra 2015 je bil premier Cerar na obisku v Silicijevi dolini. Smo po skoraj dveh letih kaj bližje kakšnemu tehnološkemu velikanu v naši deželi? V Luksemburgu je te dni vlada z “zvijanjem rok”, kot temu … Beri dalje
Slovenska levica in Donald Trump vendarle imata nekaj skupnega: odnos do spomenikov. Kontroverzni ameriški predsednik Donald Trump se je postavil v bran spomenikom osebnostim ene od strani v ameriški državljanski vojni. So del zgodovine, pravi Donald Trump. Podobno pravi tudi naša levica o Kidričevem spomeniku in drugih slovenskih slavolokih revolucije.
Tako je, izzivalno, svojo pridigo na pričel naš župnik, rekoč, da imajo s to katoliško “iznajdbo” problem mnogi kristjani. Opisal je, kako je v pesimističnem, janzenističnem 17. stoletju Cerkev želela dati vernikom “otipljivo”, čustveno bolj … Beri dalje
Nekdo bo moral imeti pogum in glasno povedati, da z obstoječimi prispevki za zdravstvo (obvezni in dopolnilni del) seveda ni mogoče zagotavljati tega, kar Slovenci od zdravstva pričakujejo: nemške storitve po jugoslovanskih cenah. Tudi če upoštevamo sredstva, izgubljena prek marž dvornih dobaviteljev, slabo organizacijo in komunikacijo (gl. zgoraj) ter korupcijo, se račun ne izide.
Tudi danes si ne smemo domišljati, da so volivci v globalnem zahodnem svetu resnično dozoreli in sedaj zares želijo modrih, preudarnih, dolgoročno usmerjenih, altruističnih politikov. Tudi pri nas seveda ne. Res pa je, da veje po celotnem globalnem zahodu veter, ki je ugoden za politike z manj spina in z več, vsaj na videz, stika z realnostjo in zdravo kmečko pametjo; kaže se celo nekaj več razumevanja za tradicionalne vrednote.
Sredi Barcelone sem v prodajni umetniški galeriji naletel na tole plastiko Svete družine, ki je bila že na prvi pogled netipična, četudi s svojim realizmom deluje lahko tudi kot cenen nabožni predmet (po ceni sodeč … Beri dalje
Pragmatična odločitev desnice, da letos ne predstavi predsedniškega kandidata, izbiro prepusti vesti volivcev, posredno podpre Pahorja ter ga moralno še bolj zaveže k predsedniški drži bi lahko tako navsezadnje bila tudi znamenje nove politike, ki pušča manj pomembno, in se posveča bistvenemu.
Tujec, poročen s Slovenko, ki razmišlja, da bi napisal spomine na svojega očeta, mi je pred kratkim dejal, da je v Sloveniji nemogoče izdati biografijo 20. stoletja, ne da bi jo leva ali desna javnost takoj ožigosala za “našo” ali “njihovo”, posameznika (avtorja) za “našega” ali “njihovega”. Nekaj več težav glede tega je pri knjigi Stashe Furlan Seaton “Vojna vse spremeni” (Modrijan, 2016).
Predsednik Erdogan si je želel za svoj sporni predlog sprememb ustave pridobiti glasove volivcev – državljanov, ki živijo v tujini. Voditi volilno kampanjo v drugi državi je že samo po sebi problematično. Ministre, ki jih je kot odposlance razposlal na volilne shode po zahodni Evropi, se lahko razume tudi tako, da lahko že sedaj močni Erdogan poseže v notranjo politiko in stabilnost zahodnih demokracij.