Nedavno razkritje, da naj bi ameriški režiser Harvey Weinstein v svoji filmski karieri spolno nadlegoval in tako ali drugače v spolne odnose prisilil vrsto igralk (v zameno za boljšo obravnavo pri vlogah), ni sprožilo samo ogorčenja javnosti, ampak tudi val razkritij o podobnih ravnanjih moških na vplivnih položajih v svetu filma, med njimi npr. (gejevskega) igralca Kevina Spaceya, posebej znanega kot igralca v “Hiši kart”. Hollywood se je odpovedal Weinsteinu, Netflix Spaceyu. Val razkritij se širi po zahodnem svetu, v Evropski parlament, v nacionalne institucije: britanski obrambni minister Michael Fallon, ki naj bi si privoščil “le” dotikanje kolena novinarke je odstopil. Valižanskega ministra so obtožbe o spolnem nadlegovanju žal potisnile v samomor. Oxfordska univerza je na dopust poslala znanega islamologa Tariqua Ramadana, ki so ga prav tako doletele obtožbe o posilstvih.
Sodobna, sekularna družba, ki na področju seksualnosti pozna le eno rdečo črto, črto verbalnega ali fizičnega nasilja oz. nekonsenzualnega stika, se je morda odločila, da se spoprime z nasiljem oz. poniževanjem žensk, za katerega smo vedeli, da je v zgoraj omenjenih področjih življenja družbe pogost pojav. Bili bi krivični, če bi ta val pripisali le novi obliki politične korektnosti ali celo modi, ali ga imeli le za dodaten dokaz napredujočega feminizma; ali pa da bi razkritja zavračali samo zato, ker gre verjetno vsaj v nekaterih primerih za maščevanja in iskanje publicitete. Ne glede na vse to, bi moral vsak kristjan tako razkrinkavanje pozdraviti, četudi gre le za del spoprijemanja s problemi seksualnosti v sodobni družbi, ki pa ne obstaja le v nasilju in mačizmu.
Iz slovenske perspektive je zanimivo, da ta val razkrinkavanj seksualnega nasilja še ni pljusknil k nam in ga domača levo-liberalna politika in civilna družba še nista objeli. Nič še nismo slišali o spolnem izkoriščanju v slovenskem svetu filma, politike, novinarstva. Je Slovenija glede tega imuna? Je levo-liberalna dominacija v filmu, politiki in novinarstvu pri nas pač že zdavnaj pometla z mačistnim obnašanjem, ki naj bi ga bili sposobni le sluzasti, zavrti konzervativni moški?
In še ena razlika: britanski obrambni minister Fallon je odstopil ob prvih javnih obtožbah na svoj račun, še preden je na njegova vrata potrkala policija. Pri nas pa pomemben, vsem dobro znan politik, v primeru, ki je – sodeč po medijskih navedbah – veliko hujši od dotikanja kolena, svojega domnevnega spolnega delikta, kolikor vem, doslej niti še ni utegnil zanikati, svojo ost pa usmerja v domnevne proceduralne napake preiskovalnih organov, ki na primeru delajo že lep čas. Drugače kot na Zahodu, naši mediji ob takšnem ravnanju molčijo. Morda zato, ker se je omenjeni politik v preteklosti prikazoval kot branitelj nove liberalne seksualne politične korektnosti oz. kot podpornik gejevske scene? Licemernost na liberalni levici.