O spornosti Rupnikove teologije in umetnosti (1. del)

Ob razkritju zlorab p. Marka Rupnika postaja vse bolj očitno, da ne more biti ustrezen pristop do problema ta, da se skuša Rupnikovo življenje povsem ločiti od njegovih del s področja teologije in umetnosti, kot je to skušal npr. storiti generalni predstojnik Družbe Jezusove z izjavo, da »njegova teologija ni dvomljiva, ampak njegovo obnašanje kot duhovnik pri opravljanju njegove duhovniške službe«.

Kulturne dobrine le prejemamo ali smo pripravljeni zanje tudi kaj dati?

Tudi za praznik kulture si lahko kaj podarimo: knjigo, sliko, nosilec z zvočnim ali filmskim zapisom. In s tem ko to kupimo, pokažemo, da nam ni vseeno za ustvarjalce in poustvarjalce. Tudi ti namreč morajo poravnavati življenjske stroške, kar se brez denarja ne da. Država sicer nekaj prispeva, ne more pa pokriti vsega, kar nastaja in kar je ljudem všeč, kar jim pomaga. Konec koncev: ustvarjalcu ali poustvarjalcu se tudi okrepi samozavest, če vidi, da je stvaritev ljudem všeč, da so zanjo pripravljeni plačati …

Drago K. Ocvirk: Zatiskanje oči pred pomembnostjo krščanstva

Prenehati je treba z izogibanjem krščanstva v sodobni misli. Celo ideja »Evrope« bi pri tem pridobila, ker je povezana z zgodovino krščanstva. V Evropi se je treba danes dejansko vprašati, kaj je prineslo, spremenilo, odkrilo ali prekrilo v misli to, kar je povzeto (poimenovano) pod tem izmom (christianisme / krščanstvo).

Žiga Turk: Ločitev kulture od države

Da sta slovenski narod in slovenska država utemeljena na kulturi, je stavek, ki ga slišimo vsakič, ko beseda nanese na državo in kulturo. Še posebej pogosto jo slišimo okrog kulturnega praznika in pa takrat, ko je govora o proračunskih sredstvih za kulturo. Če ne bi bilo slovenske kulture, da ne bi bilo Slovenske države. Reči karkoli drugega je bogokletno. In je tudi zmotno, a zmotno je zato, ker je samoumevno.

Plečnik – božji služabnik

V mesecu januarju se spominjamo rojstva in smrti mojstra Jožeta Plečnika (23. 1. 1872 – 7. 1. 1957). Na nekaterih krajih se ga bomo spomnili s posebnimi spominskimi mašami. V lanskem, Plečnikovem letu (60 let … Beri dalje

Multikulturni Prešeren

Letošnja Prešernova proslava ponuja v razmislek nekaj izzivov. Kje je meja med kulturo in umetnostjo, ali drugače vprašano, sme umetnost za vsako ceno povoziti kulturo? Kako v razmerje med kulturo in umetnostjo umestiti trditev, da … Beri dalje

T. Rode, Družina: Umetnost, ki nagovarja

Ali obstaja krščanska umetnost ali umetnost, ki jo ustvarjajo kristjani? Kako pisati literaturo, ki je sposobna spregovoriti o največjih vprašanjih življenja, o smislu in teži bivanja, o presežni, očem zakriti resničnosti, in nagovoriti tudi tiste, … Beri dalje

‘Rišem za vsakogar, kdor ostaja otrok do konca življenja’

“Nekateri politiki so bili užaljeni zaradi karikirane podobe. Našel se je kdo, ki se pogladil po glavi in se vprašal, ali ima res tako malo las. Karikature nismo sprejeli kot kritike, imamo jo za napad na osebo. Če bi v prejšnjem režimu narisal Tita, Kardelja ali Dolanca, bi me zaprli ali pa bi kar poniknil.”

J. Bartolj, blog: Postni čas

»Vedi, da si prah in da se v prah povrneš!« To so besede, ob katerih začutim vso »težo« postnega časa. Kot slikar sem ob razmisleku o križevem potu ugotovil, da se pravzaprav ves postni čas … Beri dalje

Da nas zlo ne bi moglo imeti v oblasti

Zakaj ravno likovna razstava? Iz razmeroma preprostega razloga ‒ da od besed preidemo k dejanjem, od dialogiziranja k intimnemu samopremisleku. Naj razložim, kaj je s tem mišljeno. Umetnik svet iz težko razumljive govorice neposrednega dogajanja … Beri dalje