V Sloveniji tudi letos, od nedelje 11. okotobra do nedelje 18. oktobra, poteka neprekinjeno branje božje besede. Po 24 ur na dan se bere v Marijini kapeli v Duhovnem središču Sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani … Beri dalje
Za tiste, ki ste se naveličali domačijskih marksističnih razlag o islamskem terorizmu ter o bližnjevzhodnem političnem in civilizacijskem vozlu; za tiste, ki ste siti gostilniških namigovanj, da so muslimani pač zahrbtni in nagnjeni k terorizmu, sem prevedel razmišljanje španske akademske avtoritete za ta področja, kot je Julio Trebolle Barrera.
O ne prav posebej ljubem odnosu med Judi in Samarijani lahko v novozaveznih spisih beremo na več mestih. Prilika o usmiljenem Samarijanu odseva svojskost judovske (lokalne) zgodovine, kjer so bila vprašanja “medsoseskih” odnosov Judov in … Beri dalje
Ko sem po dveh občutljivih temah (Postaršeni otroci, Ko šiba zamenja vzgojo) pomislil na pred-velikonočno kolumno, so mi prišle na pot Jezusove besede »mir vam bodi«, s katerimi je nagovoril učence na binkoštni dan (Jn … Beri dalje
4. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo Kje smo izgubili Sveto pismo? bo v torek, 8. aprila ob 19.30 v Atriju ZRC, Novi trg 2 v Ljubljani Uvodničarji: p. dr. Silvin Krajnc … Beri dalje
Pogovori v Rotundi blaženega Elija: Podoba očeta: dobri očetje, srečni otroci. Pogled psihologa in teologa: dr. Aleksander Zadel in dr. Primož Krečič. V sredo, 19. marca 2014, ob 20. uri, v Rotundi blaženega Elija (Dijaška … Beri dalje
Gospodarstvo za svoje pravilno delovanje potrebuje etiko. Tako zatrjuje v svoji okrožnici Caritas in veritate − Caritas in veritate odstopljeni papež Benedikt XVI. V četrtem poglavju pokaže, kako je etika nujno potrebna v ekonomiji tudi … Beri dalje
Pri založbi Družina bo te dni izšla knjiga z naslovom Sobota, Gospodov dan: njen pomen za sodobnega človeka. Avtor Abraham Joshua Heschel (11. januar 1907 – 23. december 1972), eden vodilnih judovskih teologov in filozofov 20. stoletja, v kratkem razmišljanju o … Beri dalje
Katoliški konservativni liberalec se zavzema za osebno svobodo na vseh področjih človekovega življenja. Možnost svobodnega odločanja zagovarja v javni in v zasebni sferi, tako v urejanju zadev posameznika kot tudi skupnosti v kateri deluje. Prepričan … Beri dalje
Usoda Izraela, posebej še učinek, ki ga je imel na Izrael prihod Mesije, je bila za evangelista Luka žgoče vprašanje. Celotna prva Cerkev se je veliko ukvarjala s tem vprašanjem, ker je bila usoda Izraela … Beri dalje
Zgodovinske in manj zgodovinske osebnosti … V Svetem pismu obstajajo osebnosti, ki jim lahko brez težav pripišemo zgodovinskost. Odtisi njihovih stopal so dobro vidni in znanstveni psi “vohljači” jih brez težav izsledijo. Sveto pismo pa … Beri dalje
Zgodba o Mojzesu Mojzes velja v judovski zavesti za največjega preroka. Ob tem težko spregledamo dejstvo, da Mojzes – če gre verjeti poročilu o Mojzesovem poklicu v preroško službo (2 Mz 3,1sl.) – za ta … Beri dalje
Kolektivni spomin na veliko povodenj, ki jo opisuje svetopisemska pripoved o Noetovi ladji, je gotovo ena tistih značilnosti, ki prazgodovino izraelskega ljudstva pripenja na širše in starejše izročilo antičnega medrečja. Pripoved o vesoljnem potopu namreč ni unikum izvoljenega ljudstva, temveč gre za precej znan motiv – najbolj znan primerek je Ep o Gilgamešu.
Vsako zapoved dekaloga je v bolj ali manj podobnih formulacijah mogoče najti tudi na drugih mestih Pentatevha. Prepovedi malikovanja in krivega priseganja, zapovedi spominjanja sobotnega dne in spoštovanja staršev, prepovedi ubijanja, prešuštvovanja, kraje in krivega pričanja … Beri dalje
Nadaljevanje 1. dela 4. ikona: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč« (Flp 4, 13) – ikona moči Včasih postane življenje kakor stena pred nami; naše obveznosti prerastejo v goro, neuspeli poizkusi se zdijo … Beri dalje
V svetopisemskih besedilih, predvsem v Stari zavezi, me je vedno osupnil njihov neizprosni realizem. Glede človeka, njegovih zmožnosti in želja, si svetopisemski pisatelji tako rekoč ne delajo utvar. Zato delujejo vsi glavni svetopisemski junaki tako … Beri dalje
1. ikona: »Glejte, človek« (Jn 5,19) – ikona človeka Ko je Janez Pavel II. leta 1985 obiskal Peru, so mu predstavniki indijanskih plemen vrnili Biblijo, »kajti« kot so zapisali, »v petih stoletjih nam ni dala … Beri dalje
Nadaljevanje 1. dela. Iz zgodovine. Platon govori o ustvarjenosti človeka, ki ima tudi strah (kot druge strasti; Platon I, Timaj 43a, 1275; 69d, 1295). Govori o zdravilnem strahu.(Država 430b/1099). Sram in strah sta povezana: »Kjer … Beri dalje
Apodiktično in kazuistično pravo V Svetem pismu se nahajajo različne literarne vrste pravnih besedil. Biblično pravo praviloma sledi vzorcu ostalih bližnjevzhodnih pravnih zbirk, s to razliko, da Sveto pismo vsebuje številne različice pravnih oblik, ki … Beri dalje
A ni zanimivo, da v krščanski Sloveniji bolj verjamemo napovedim oddaljenih Majev, ki so povezane z nenavadno postavitvijo številk v koledarju, kot pa našemu Gospodu, ki nam v knjigi vseh knjig vse lepo razloži in celo da tolažbe?