Zgodba o Mojzesu
Mojzes velja v judovski zavesti za največjega preroka. Ob tem težko spregledamo dejstvo, da Mojzes – če gre verjeti poročilu o Mojzesovem poklicu v preroško službo (2 Mz 3,1sl.) – za ta poklic sploh ni bil primeren. Mojzes je bil rojen v Egiptu v času, ko je faraonovo državo začela ogrožati naraščajoča moč Hetitov. Faraon Ramzes II. je svojo državo iz preventivnih razlogov začel notranje utrjevati, za kar je spretno (neusmiljeno) izkoristil vse številčnejšo semitsko delovno silo, tj. potomce dvanajstih rodov, ki jih je v Egipt prignala lakota in pomanjkanje. Ker ta ukrep ni bil uspešen (“A bolj ko so jih stiskali, bolj so se množili in bolj so se širili, tako da je Egipčane prevzemala groza pred Izraelovimi sinovi.” (2 Mz 1,12)), se faraon odloči za “stiskanje” druge vrste. Naroči posebno obliko kontracepcije – poboj vseh moških novorojenčkov.
Bržkone bi tudi Mojzesa doletela enaka usoda, ko mati tri mesece starega deteta ne bi položila v košaro in spustila po reki Nil, kjer ga najde faraonova hči, vzgoji in vzame za svojega. Iz predstavljene zgodbe smemo sklepati, da je bil Mojzes na dvoru deležen tudi šolanja; kljub temu pa Mojzes preroškega poslanstva sprva ni želel sprejeti, saj je čutil, da je za to nalogo v osnovi neprimeren.
Vendar Mojzesove mnenje ni bilo odločilno. Pomembna značilnost bibličnega preroškega klica je namreč ta, da posameznikovo prejšnje socialno, družbeno stanje, nravna usmeritev ali učenost oz. retorične spretnosti za Božji klic niso (bili) odločilni. Prav tako velja za prerokovo lastno mnenje o svojih sposobnostih. Mojzesov klic je od vseh preroških klicev najdaljši, saj se poklicani z Bogom zaplete v dolg in podroben dialog prepričevanja, odklanjanj, spodbud in zavrnitev, ki se konča z Mojzesovim temeljnim ugovorom: »O Gospod, prosim, pošlji koga drugega!« (2 Mz 4,13). Vendar Mojzes, kakor je znano, klic sprejme (s svobodno voljo). Bistvena ob vsem tem namreč ni (bila) človeška komponenta, temveč Božje zagotovilo, da odgovornost, ki jim je bila naložena, ne bo pretežka.
Šola javnega nastopanja v Svetem pismu
Smejati se Svetemu pismu zna biti nevarno početje. Smejati se s Svetim pismom pa zna biti zabavna reč. Poiskati smeh v Svetem pismu pa je že stvar vere. In dobre volje. Oziroma »blage volje«, če zapišemo po svetopisemsko. S temi besedami Gregor Čušin v predgovoru pospremi in pozdravi zbirko skečev z (izvirnim) naslovom “A Funny Thing Happened to Me on My Way Through the Bible”. Avtorica, Martha Bolton, v omenjeni knjigi na humorističen in hudomušen način predstavi pripoved o Mojzesovem preroškem poklicu, obračajoč se od vsebinske na duhovno plat pripovedi. Ta je v končni fazi najbolj zanimala tudi izvirnega bibličnega avtorja.
Mojzesu je bilo pravkar naročeno naj se odpravi v Egipt in govori s faraonom. V roki ima pastirsko palico.
MOJZES: Čakaj, Bog, da vidim, če mi je jasno… Hočeš, da grem k faraonu in ga prepričam, naj izpusti tvoje ljudstvo? A kar tako? Jaz? Jaz, Mojzes, ki v šoli za govorni nastop nikoli nisem dobil več od dvojke? Jaz naj grem in govorim s faraonom?! Zakaj raje ne pošlješ mojega brata Arona? On je bil prvak debatnega krožka. Naj gre on! Kaj praviš? Da lahko gre zraven, da pa sem jaz izbran za to nalogo?!
Poglej, nočem, da bi narobe razumel. Res sem počaščen in lepo je, da tako verjameš vame in sploh … Ampak res ne vem, če bom kos tej nalogi. Kaj pa če faraon ne bo hotel pustiti ljudi? Kaj bo potem? Si kaj pomislil na to? Ne nazadnje faraon ni najbolj prijazen človek na svetu, veš?! Pravzaprav zna biti kar zoprn. Mislim, dovolj je, da mu ni všeč, kako si ga pogledal, pa že brišeš prah s piramid sredi puščave!
Kaj praviš? Da si o vsem razmislil? No, v redu, samo da veš kaj delaš … Kaj? A tole? (pogleda palico) Moja pastirska palica. Ja, res je, precej je že oguljena. Saj sem naročil novo, pa naročilo zamuja … Kaj? Hitra pošta? Predrago! Kaj praviš? Naj jo odvržem? Prav, ampak, a si slišal, ko sem rekel, da nova še ni prišla? Prav. (odvrže palico) In zdaj? Kaj? Da naj jo spet poberem. Pa saj si sam rekel, naj jo odvržem! No, prav… (se skloni, da bi jo pobral) OOOOUUUUPS! (prestrašen odskoči) Kako si pa to naredil??!! Kako misliš KAJ? To! (pokaže z roko na palico) Mojo palico si spremenil v kačo! Pa dobro veš, da se jih bojim!
Kaj praviš?! Da naj jo zgrabim za rep!!??? Saj ne misliš resno?! Aha, da misliš resno? Za rep, praviš? Za ta rep? S katerim se hoče oviti okrog moje noge?! Da naj kar zagrabim, praviš?! Prav, pa bom … (gleda in čaka) A ji lahko najprej vržem kakšen kamen na glavo? No, prav … saj bom. Počasi se ji bom približal, in jo bom zagrabil za rep. Saj si Močni Bog, ti si močnejši od ene navadne … (zagrabi) … palice? (od začudenja ostrmi) Kačo si spremenil nazaj v palico?!
Hej! Dober trik! A tako boš pripravil faraona, da bo spustil tvoje ljudstvo? Hja, mogoče bo delovalo.
Kaj? Kaj praviš? Da znaš še več? Se pravi, da če se bo faraon upiral imaš na zalogi še boljše trike? Povem ti, da sem vesel, da si moj Bog!
Kaj? Ja. To pomeni, da bom šel. Mislim, če mi Ti zaupaš, ne vem zakaj ne bi jaz Tebi!
Opomba: Besedilo iz knjige “A Funny Thing Happened to Me on My Way Through the Bible” je prevedel in uredil Gregor Čušin. Uprizorila jo je gledališka skupina Marta, Marta (Kulturno društvo Obok).