Ti dve posebni, lahko rečemo, antropološki obeležji minulega vikenda, ko smo na slovenskih tleh praznovali Slomškovo nedeljo in zaključek evropskega prvenstva v košarki, nagovarjata človeka z najrazličnejšimi vprašanji in temami. Čeprav gre za dva, na … Beri dalje
Kardinal Walter Kasper, eden izmed največjih živečih teologov, vidi v zgodovini Cerkve tri velike krize: konstantinsko (IV. stol), gregorijansko (XI. stol), reformatorsko (XVI. stol.). Današnja kriza je četrta in jo lahko imenujemo razsvetljenska. Kasper opozarja, … Beri dalje
V naši družbi bomo vse večje naložbe za nedoločen čas zamrznili, je zadnjič napovedal Igor Akrapovič, eden izmed najprodornejših in najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Vzroki – zdajšnji in napovedani davki, negotovost v zvezi s politično sposobnostjo … Beri dalje
Spoštovane Slovenke, cenjeni Slovenci, dovolite, da napišem nekaj misli glede na čas, v katerem živimo. Veliko potujem po Sloveniji, srečujem različne ljudi, pogovarjamo se o najrazličnejših stvareh in neizbežna tema je seveda aktualna politika. Skoraj … Beri dalje
Avstrija je v vročih pripravah na jesenske parlamentarne volitve. Kakšna je primerjava Slovenije in Avstrije? Kakšne plače imajo danes Avstrijci? Leta 1938 je imela Slovenija 80 odstotkov življenjske ravni Avstrije. Zdaj pa so slovenske plače … Beri dalje
Na politiko se ljudje v povprečju spoznamo približno tako in toliko kot na šport ali glasbo. Čeprav vemo o njej manj, kot si priznamo, jo pogosto samozavestno opazujemo in odločno ocenjujemo, vrednotimo. Seveda so tudi … Beri dalje
Takšno je sporočilo (brez vprašaja) nedavnega političnega dogovora o večletnem finančnem okviru EU 2014-2020 (t.i. finančna perspektiva), ki ga ni spremljalo posebno navdušenje, saj se je prvič zgodilo, da je večletni programski proračun nižji od predhodnega (t.j. 2007-2013). Proračunski rez na ravni EU je s svojimi posebnostmi pravzaprav logična posledica občutljivega finančno-gospodarskega položaja držav članic EU.»Bolje golob v roki, kakor vrabec na strehi«, bi lahko hudomušno dodal k politiki zategovanja pasu, ki je aktualna tudi pri nas. Naj spomnim, da si je slovenska vlada med svoje prioritete postavila tudi učinkovito porabo evropskih sredstev za novo perspektivo 2014-2020.
Ob nedavnem praznovanju dneva državnosti je znova postalo očitno, da smo razdvojen in nespravljen narod. Uradno smo se sicer spravili že leto pred razglasitvijo neodvisnosti, a nespravljeni po mojem mnenju ostajamo, ker v spravo ne vlagamo dovolj naporov in ker nismo pripravljeni na večje odpovedi in žrtve. Resnične in trajne sprave pa brez vsega tega ni možno doseči. Najgloblji prepad v slovenskem narodu poteka med »komunistično-partizanskim« in »katoliško-domobranskim« taborom. Korenine tega razkola segajo v čas precej pred drugo svetovno vojno, ko se je konflikt med obema stranema zaostril. V ozadju tega razkola je nasprotje med nazoroma, ki imata zelo različne poglede na zgodovino in razvoj človeštva ter vlogo religije pri tem.
Te dni sta v središču pozornosti domače javnosti dve stvari: 100 dni delovanja sedanje vlade in bojkot proslave ob dnevu državnosti s strani največje opozicijske stranke. Tako prvo kot drugo kažeta na vse bolj zaskrbljujoče stanje duha v naši državi. Predsednica vlade je v zadnjih dneh večkrat komentirala delovanje svoje vlade in vsakič poudarila, da je sedanja vlada, oziroma koalicija, umirila strasti v državi. Treba je priznati, da ima prav. A ravno to je nenavadno. Sedanja vlada namreč v glavnem zgolj nadaljuje delo prejšnje, izpeljuje projekte, ki jih je zastavila že prejšnja vlada. Od slabe banke do zniževanja proračunskih odhodkov.Na tej strani praktično ne počne ničesar drugače, pomembna razlika pa je, kot rada poudari premierka, v tem, da je sedanja vlada tudi začela dvigovati davke.
Včeraj predstavljeno poročilo World Investment Report razkriva, da je bila lani Slovenija najmanj privlačna država v EU za neposredne tuje investicije (NTI). Na svetovni ravni se je tok NTI zmanjšal za 18%, v Sloveniji pa … Beri dalje
O osamosvojitvi se govori malo, kot da bi nam bilo nerodno, da smo sredi evropskega prepiha še Slovenci kot dvomilijonski narod uspeli ustvariti svojo državo, ugotavlja Rosvita Pesek. Ključni dogodki v procesu osamosvajanja, odziv tujine … Beri dalje
Po več mesecih delovanja nove vlade se je pokazalo, kako huda je kriza v resnici. Premierka Bratuškova, še nedavno tega prvo kritično grlo opozicije, ki je neusmiljeno napadala vse ukrepe prejšnje vlade, danes iste ukrepe vestno, z nekaj kozmetičnimi spremembami, pelje naprej. Ker ji drugega pač ne preostane. Kakšen priboljšek za strice se še najde, časi brezmejne paše po državnem premoženju pa so mimo. Zgodba seveda le potrjuje, kako malo sta v politiki vredni doslednost in resnicoljubnost. Že Janševa vlada je izvajala mnoge ukrepe, ki jih je njegova SDS pred tem z vsemi sredstvi ovirala in s tem pripomogla k padcu Pahorjeve vlade. Sedanja premierka pa je prekosila vse doslej, saj je skoraj v celoti prevzela ukrepe, ki jih je pomagala rušiti.
Gledano od zunaj, iz »Evrope«, se nedavna razsodba v »procesu desetletja« zlahka kaže v precej svetlih barvah. Nekako tako, kot jo vidi finski preiskovalec Björkvist, ki jo je v pravljičnem jeziku razglasil kar za zmago … Beri dalje
Na Slovenskem so v zadnjih nekaj desetletjih prevladovali večvrednostni občutki do prebivalcev osrednjih srednjeevropskih dežel, Češke, Poljske in Slovaške, ki so jih mnogi pomilovali ali celo zaničevali. Danes so omenjene srednjeevropske dežele odprte demokracije, ki … Beri dalje
Ob poplavi grafitov in transparentov ga ni junaka, ki bi si upal javno pozivati: »Dajte cesarju kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega« ali v prevedenem pomenu: »Bodimo dobri državljani in živimo po veri«. … Beri dalje
Svoj delež, da je Slovenija po letih govoričenja o domnevno grozeči orbanizaciji naredila pomemben korak k ukrajinizaciji, nosi navsezadnje “Evropa”, v katero bodo v prihodnjih mesecih Janševi podporniki stavili toliko upov. Brez težav je namreč odkupila vse srednje- in vzhodnoevropske zgodbe, zlasti pa slovensko in ukrajinsko, o dveh približno enako pokvarjenih elitah, v katerih je približno enako število tatov in skorumpirancev. Pri tem je prezrla nemara neznatne, a ključne podrobnosti. Prezrli so jih celo lucidni domači opazovalci. Zlasti je vzvišeni duh vseenizma razširjen med številnimi slovenskimi katoličani. Morda namenoma je “Evropa” vedno znova spregledovala večdesetletno izločenost enih in monopolni položaj drugih. Ni se ji zdelo vredno vprašati niti o tem, kako je z demokratičnim potencialom, ko z enih in drugih postrgaš balast. In simbolni zasuk zgodovinskega kolesa nazaj je postal mogoč. V Ukrajini in v Sloveniji.
Ameriški veleposlanik v Sloveniji je v pogovoru za Planet Siol.net spregovoril o slovenski politiki, demokraciji, pravosodnem sistemu, korupciji in obtožbah, da se je vmešaval v slovenske notranje zadeve. V slabih treh letih, ki ste jih … Beri dalje
Nenadoma je padla v prepad. Črni peklenski plameni so jo zagrnili kot valovi. Prostor je bil tako tesen, da ni mogla premakniti nobenega uda. Njeno telo so mučile bolečine, ki so lahko le v peklu. (iz … Beri dalje
Hilda Tovšak se je predala sama. Niso je uspeli ustaviti ne tožilci, ne sodniki, ne policija. Kriminalca ni sposobna ustaviti pravna država Slovenija. Notranji minister Gregor Virant kljub temu, da policija ni opravila svojega dela, … Beri dalje