Kučan je za Nedeljski Dnevnik povedal, da so na preizkušnji stranke, ki so se v koaliciji priključile SDS, torej DESUS; SMC in NSi. »Ob vstopu v koalicijo so trdili, da stopajo vanjo pod pogojem, da se ne bo lotevala ideoloških tem, temveč bo do konca mandata izpeljala že začete projekte. Zdaj pa se, kot kaže, dogaja nekaj drugega.« Trenutni šibek člen je SMC, zato napad na Počivalška.
Prvemu predsedniku samostojne in neodvisne Slovenije, želimo vse dobro. Predvsem pa želimo, da se pomiri z dejstvom, da je komunizma v Sloveniji in Jugoslavije za vselej konec. Demokracija, ki mu ne gre z jezika, je tu, kar priznava tudi z zlorabo njene humane naravnanosti in prednosti v primerjavi z njemu ljubim totalitarizmom.
Komunisti želijo, da krenemo s poti, ki smo jo na plebiscitu množično začrtali leta 1990. Prav tem poizkusom se moramo odločno upreti, če želimo zaustaviti vse negativne pojave v politiki in naši družbi. To je tudi edina pot do svobodne, poštene in demokratične družbe za vse. Ne samo za izbrance s partijskim pedigrejem.
Daljnega februarja 1994, mesec dni pred dogodki v Depali vasi, je takratni predsednik države Milan Kučan na poslanskem večeru z Borutom Pahorjem govoril o nedemokratičnih sredstvih, ki naj bi našla domovinsko pravico tudi pri nas: ˝To je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična!
Iz Demosove usode je moč povzeti še, da je na podobno strnitev vrst moč računati le ob zelo razvidnem skupnem cilju in navsezadnje skupni nevarnosti. Ali je skoraj popolna prevlada ene politične opcije za dovolj akterjev za kaj takega že dovolj moreča, trenutno ne znam oceniti.
Usoda Nove revije je napovedala, kaj čaka one, ki imajo zaslugo za samostojno slovensko državo. Uničevanje onih, ki jo s svojim znanstvenim delom osmišljajo očitno sporočajo kakšni peklenski načrti potekajo v pripravi na tridesetletnico njenega obstoja. Jo bo dočakala?!
Za nas Slovence je še posebej zanimiv tisti del resolucije, ki poudarja položaj držav za železno zaveso po drugi svetovni vojni, kamor je spadala tudi Jugoslavija in Slovenija z njo vred, ki so bile še naprej prikrajšane za svobodo, suverenost, dostojanstvo, človekove pravice in družbeno-gospodarski razvoj.
Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize.
In v rdečo žico smo simbolno spet ujeti. Ker se županu splača. Ne nepremičnine, ne Mercator, ne mestna podjetja, rdeče zvezde so županov najboljši posel. Za rdeče zvezde ima najboljše kupce.
Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
Bo Marjan Šarec res zadnji “novi obraz”, a ne zato, ker bi se ta izjemno uspešna strategija vladajočih izpela, marveč zato, ker jim bo nadaljevanje vladanja zagotavljal kar sam in naslednji “novi obraz” ne bo več potreben?
Ko bo kralj Kučan odločil, da mora pasti tudi kmet Šarec, ker bolj škoduje kot koristi njegovemu kraljestvu, se bo to zgodilo. Šarec je okužen s Kardeljevim virusom, ki se mu reče Šoltes. Ko mu bo padel imunski sistem, bo zbolel za tipično slovensko politično boleznijo, ki bi jo lahko imenovali »nekoristen«. In takrat bo morda razumel, da je samo kmet na šahovnici.
Milan Kučan bil lahko bil profesor tako Brščiču kot tudi Bojanu Dobovšku. Če je prvi mislil, da lahko pride brez TV medijev v Evropski parlament, je drugi računal, da mu bo mukotrpno delo s promocijo knjige širom Slovenije prinesel uspeh. Žal sta se oba zmotila!
Bo Šarec, ki prihaja iz jedra vladajoče opcije, a se zelo uspešno prebija v konservativno jedro, uresničil dolgoletne Kučanove sanje o žlahtni desnici.
Vrednota nam ne morejo biti krvava bratomorna državljanska vojna, revolucija in enoumje SFRJ, ampak samostojna demokratična Republika Slovenija.
»Brez NOB naj ne bi bilo samostojne Slovenije!« Za to nimajo niti enega dokaza, obstajajo pa številni, da so odstranili ali pobili tiste, ki so nanjo pomislili.
Ne potrebujemo sovražnikov, ker imamo znotraj sebe »Slovence« in »katoličane«. Ni slučaj, da nas v Evropi povezujejo z Romunijo in Albanijo. Koliko tehtamo v mednarodnem prostoru, smo se lahko jasno prepričali ob nedavni evropski kadrovski kombinatoriki. Koliko so nas prehiteli samo Hrvati?
Na poseben način sem Tajaniju in Salviniju hvaležen, saj razprave ob njunih izjavah pomagajo tudi pri dokončnem obračunu s komunizmom v Sloveniji.
Bivši partijski šef Milan Kučan je namreč še vedno ključna avtoriteta tranzicijske levice. Je njen vrhovni koordinator, ki že desetletja uspešno vodi »našo stvar«.
Nastop Šiškove varde je zaznamoval nastop Šarčeve vlade. V resnici je ideološka straža Slovenije obstajala že prej v okvirih ZZB NOB, ki je z nošenjem ognjenega orožja in streliva za množično uničevanje žive sile hotela … Beri dalje