Kučan ve, kaj so mediji, in tudi interneta ne prepušča naključju

Kučan ve, kaj so mediji in tudi interneta ne prepušča naključju
Dr. Niko Toš in Milan Kučan Foto: Nova 24TV

To , da bo Šarec – tokrat prikrito, pred leti pa je z njim kot satirik služil kruh– imitiral Drnovška, je bilo pričakovano. Je rezultat skrbno načrtovane medijske strategije, ki je nastala v štabu zadnjega šefa partije. Vsem nam je znano, da je Milan Kučan še danes ključna avtoriteta tranzicijske levice. Je strateg kontinuitete po »sestopu z oblasti«, ki je zagotovil, da je oblast ostala v rokah partijske elite. To glavni razlog, da Kučan, kljub visokim letom, ostaja ključna avtoriteta potomcev tranzicijske levice.

Za medije je bil Kučan zadolžen že v prejšnjem sistemu in ta posel še danes odlično obvlada. Spomnimo: leta 1975 je Partija ustanovila Skupino za psihološko propagandno aktivnost. Njeni člani so bili, poleg predsedujočega Kučana, še Janez Zemljarič, Tomaž Ertl, Franc Šetinc, Tomo Martelanc, Janez Vipotnik. Omenjena skupina takratnih prvoligaških partijcev je snovala sugestije za »hitro reagiranje« v zvezi s propagandno in proti-propagandno dejavnostjo. Danes bi to skupino lahko poimenovali tudi drugače, na primer kot Štab za socialno psihološke analize. Cilji takšne skupine pa bi bili pravzaprav enaki: kreiranje usmeritev za orkestrirano in hitro reagiranje. In tudi v današnjem primeru bi bilo delo usmerjeno h ključnim osebam v dominantnih medijih.

Kučan ve, kaj so mediji in tudi interneta ne prepušča naključju

Predvsem se Kučan zaveda, da so mediji v novem sistemu, kjer politične volje ne moreš uveljaviti kar z dekreti, le-ti ključni za zmago na volitvah. Jasno mu je, da internetno »nadmudrivanje« po spletnih portalih in pisanje blogov zajame le mali krog aktivnih volivcev. Vendar tudi te internetne niše ne prepuščajo naključju. Tudi tam imajo svoje aktiviste, saj s tem pomagajo ustvarjati videz pluralnosti.  Milan Kučan bil lahko bil profesor tako Brščiču kot tudi Bojanu Dobovšku. Če je prvi mislil, da lahko pride brez TV medijev v Evropski parlament, je drugi računal, da mu bo mukotrpno delo s promocijo knjige širom Slovenije prinesel uspeh. Žal sta se oba zmotila!

Marjan Šarec, rezultat skrbne analize slovenskega javnega mnenja

»Štab za socialno-psihološke analize« je že v prejšnjem mandatu naložil imitiranje pokojnega dr. Drnovška takratnemu protežirancu Miroslavu Cerarju. Žal je le ustavni pravnik, kot igralec pa bi bil lahko zgolj statist na amaterskem odru. Zato so se mu zahvalili in poiskali šolanega igralca.

Vse, kar nam prikazuje Marjan Šarec, so rezultati skrbne analize psihološkega profila povprečnega volivca. S tem se že dolga leta ukvarja dr. Niko Toš, tudi Kučanov ožji sodelavec. Slovenci na krmilu države nimamo radi glasnih in arogantno samozavestnih voditeljev. Če že samo povzdignejo glas, smo osebno, človeško prizadeti. Obožujemo prijazne, skromne in umirjene politike, osebe, ki se, sramežljivo, ne upajo »pogledati v oči« niti TV kameri. Takšna drža pa je bil tako značilna za slavljenega Drnovška. Bil je pravo nasprotje balkanskemu »vojvodi«.

Šarec bi ostal povprečno uspešen župan v povprečno veliki slovenski občini, če mu Kučan ne bi zagotovil orkestrirane podpore »prijateljev« v dominantnih medijih (Petriča, Petana, Vrabca, , Repovža, Odlazka, … in seveda režimske TV). Seveda mora Šarec peti po njihovo, sicer bi ambicije komika kvečjemu osmešili.

Za razliko od Cerarja, ki se je obkrožil s štabom drago plačanih medijskih strokovnjakov, Šarec svojo medijsko podobo izvaja profesionalno in pravzaprav, vsaj na videz, samostojno. Seveda le v izvedbeni fazi. Očitno je s strani teh, ki so ga povzdignili, dobro poučen in usmerjan, o čem naj govori in kaj sme govoriti. Koga sme javno povzdigovati, komu se klanjati in koga nesramno oblatiti. Zadnji je bil javnega linča deležen Marjan Podobnik.

Šarec napadel Podobnika, potencialnega Janševega partnerja na naslednjih volitvah

Poglejmo samo, kako je Šarec aktualen. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni se je zadnji hip  prelevil v zagovornika kmetov in sprevrženo napadel SLS in njenega predsednika. Očital mu je, da izrablja kmet za strankarsko in lastno promocijo. Ja, zaboga, kdo se pa naj bi se oglasil kot zastopnik kmečkih interesov? Slovenska ljudska stranka (SLS) je vendar nastala iz Kmečke zveze. Sicer nimam na voljo najboljše primerjave, pa vendar je politično nabiranje točk na plečih delavcev, ki so na »minimalcu«, kar redno počnejo Socialni demokrati (SD), vsaj na videz podobno. Z eno veliko razliko, da SD že več kot 25 let deluje v predstavniških in izvršnih organih države, skoraj polovica zaposlenih pa je še vedno na »minimalcu«.

SLS in zlasti Podobnika pa Šarec ni izbral le zato, ker bi hotel v maniri SZDL prevzeti interesno skupino podeželanov. Nekateri bi celo mislili, da je imenovanemu »odpisanemu politiku« ustvarjal publiciteto. Ne! Resnic je povsem drugje in se močno dotika interesov njegovih botrov. Močna SLS, ki se po javnomnenjskih anketah bliža parlamentarnem pragu, predstavlja potencialnega Janševega partnerja na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Take načrte je potrebno v kali zatreti oz. »hitro reagirati«, se je Kučan naučil že v prejšnjem režimu.

Ja, kakšno moč imajo mediji. Ja, takšno moč vendar, kot jo ima Kučan s svojimi prijatelji – lastniki in uredniki dominantnih medijev.

Za naš narod pravijo, da imamo spomin zlate ribice

Pri tem, kaj počne aktualni prvi minister, sploh ni bistveno, o čemer piše dr. Aleš Maver, da je Drnovšek obvladoval parkete svetovnih prestolnic, Šarec pa vzvišeno zavrnil Bruselj. Očitno je ključno le dobro artikulirana poved in razumevanje, kaj narod čuti in kaj želi slišati. Za naš narod pa trdijo, da imamo žal spomin zlate ribice.

Ups, naj mi te ljubke živalce oproste. Raziskave v zadnjem času so pokazale, da s spominom niso le tako »na kratko«. Res pa je, da reagirajo in se v tropu obračajo podobno kot ljubke ovčice, ki so bile v zadnjem času na tapeti zaradi pokolov volkov. A tudi iz tega znajo mediji narediti pozitivni rating za »našega« Marjana. Res grozljiva moč medijev! Prav srhljiva je, najmanj tako ali še bolj kot opustošenja, ki jih za sabo puščajo kardela volkov.