Da ne bo nesporazuma, o kmetih vse najboljše, še posebej takih kot je bil pokojni Oman. V današnjem komentarju bo govora o kralju in kmetu na šahovnici slovenske politike. Premier Šarec je moral žrtvovati svojega strankarskega tajnika, ki se piše Kralj. Tako je Kralj padel, ostal pa je kmet, ki je, kot vemo, v šahu bistveno manj vreden kot kralj. Dejansko pa je kralj stranke, Šarec, žrtvoval svojega konja s priimkom Kralj, da bi on ostal dejanski kralj na šahovnici slovenske politike. Običajno se zgodi, da če šefa dobijo s prsti v marmeladi, po tem morajo podrejeni vzeti odgovornost nase, da šefa obvarujejo pred okužbo. To si šefi lahko privoščijo zaradi t. i. višjih interesov ali pa zaradi tega, ker lažje podkupijo ali dobro plačajo tiste, ki jim pomagajo iz zagate.
Kučana se nič ne prime, še vedno je najčistejši kralj
Primerov, ko kralj žrtvuje kmeta, je tako v šahu in življenju veliko. Pravzaprav vedno, ko kmet prevzame kraljevo vlogo, da ga s tem zaščiti in na mesto njega izpelje dvomljiv ali celo umazan posel. To, da je Šarec žrtvoval Kralja, da bi on ostal kralj, je običajni postopek vseh šefov, ki morajo ostati čisti. Poglejmo samo primer Milana Kučana, zadnjega šefa komunistične partije Slovenije. Od kar ima formalno in neformalno oblast, se ga nič ne prime, še vedno je najčistejši kralj. Vse ostale figure na šahovnici so se pripravljene zanj žrtvovati, ker so od njega odvisne. In ko je napovedan mat mimo, dobijo novo mesto na njegovem polju šahovnice.
Tak kralj je tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič. Vsi pravni postopki zoper njega bodo padli, nobene korupcije mu nihče ne bo dokazal in Ljubljančani ga bodo še naprej veselo volili, saj jim piha na dušo, ko pravi, da živijo v najlepšem mestu na svetu.
Šarec je sedaj nag in na prstih ima marmelado
V vrhu slovenske partijske politike tako velja pravilo, da kralj nikoli nič ni kriv in nikoli nič ne ve. V to logiko je s svojim Kraljem padel tudi Šarec, ki je vstopil v politiko s sloganom, da je potrebno vse postaviti na novo in da to lahko storijo samo novi obrazi. Če je v to res verjel, po tem o slovenski politiki nima pojma. Če pa je to vlogo sprejel, da bi pomagal kraljem ostati na kraljevskem prestolu, kar se vse bolj zdi, da je tako, po tem je sprejel igro, ki jo igrajo pokvarjeni voditelji. To, da šef ne ve, kaj delajo njegovi podrejeni, da ti delajo na svojo roko, je lari fari, kot bi dejal Šarec. Takšni šefi so slabi in bi jih bilo potrebno zamenjati prej kot njihove podrejene. Oziroma so objektivno odgovorni, če jim podrejeni igrajo svojo igro za njihovim hrbtom.
V primeru Šarčevega Kralja seveda ni šlo za kakršnokoli banalnost, šlo je za pomembnega človeka v slovenski politiki, gospoda Šoltesa, Kardeljevega vnuka. Nazadnje je bil evropski poslanec, ki mu je potrebno priskrbeti ustrezen položaj do upokojitve. Za dosego tega cilja je gotovo brnelo več telefonov in se popilo nekaj kavic. Da je nazadnje nekdo zakokodakal in povedal, da je trenutni kralj Šarec nag, zaradi svojega tajnika Kralja, ki bi naj brutalno lobiral, je zgolj igra prestolov. In to je pri celi zadevi ključno!
Šarec je del igre prestolov. Je del tistega, za kar je rekel, da noče biti in da bo z njim vse drugače. Kralj Šarec je sedaj nag in na prstih ima marmelado. To so mu zrežirali tisti, ki so mu pomagali na prestol in sedaj je z njimi v vsem enak, tako je umazan kot oni. Izgubil je politično nedolžnost, s katero je prepričeval svoje volilno telo.
Ko bo Kučan odločil, da mora pasti Šarec, se bo to zgodilo
Šarec je sicer ostal kralj, a žrtvoval je kmeta, s priimkom Kralj. Ostal je čist na način, kot sta Kučan in Jankovič. Še več, pred tem je bil razglašen za političnega šampiona na slovenski politični šahovnici. Tako ga je razglasila urbi et orbi sama šefica Mediane Maroltova, ki ga je primerjala z Dončičem. Res primerjava da te kap!
Skratka Šarcu se je začelo dogajati to, kar se je zgodilo Cerarju. Cerar je prišel na politično površje s podobo visoko etičnega in moralnega pravnika, ki bo v državo vnesel prav to. In prav na tej točki so ga sesekljali kot salamo. Šarec je prišel v slovensko politiko z obljubo, kako bo vse drugače. Da predvsem ne bo ne po Janševo in ne po Kučanovo. Po Janševo res ni, je jasno. Da pa je še naprej vse po Kučanovo, pa je vedno bolj jasno, od ene do druge poteze in od enega do drugega govora, v Šarčevi politiki.
Šarčev Kralj je moral pasti, njega pa so mediji obvarovali kot kralja. Kako dolgo in s kakšnimi dogovori v ozadju, bomo videli. Ko bo kralj Kučan odločil, da mora pasti tudi kmet Šarec, ker bolj škoduje kot koristi njegovemu kraljestvu, se bo to zgodilo. Šarec je okužen s Kardeljevim virusom, ki se mu reče Šoltes. Ko mu bo padel imunski sistem, bo zbolel za tipično slovensko politično boleznijo, ki bi jo lahko imenovali »nekoristen«. In takrat bo morda razumel, da je samo kmet na šahovnici.
