Tovariši v stranki Levica dejansko sanjajo o revoluciji
Če bo mlajši del slovenske populacije nasedel prekucuškim blodnjam stranke Levica, se nam res slabo piše
Če bo mlajši del slovenske populacije nasedel prekucuškim blodnjam stranke Levica, se nam res slabo piše
Očitno je zdaj levičarska internacionala odločena s pomočjo islamskih politikov, imigrantskih lobijev, predvsem pa družbe brez vere, vrednot, meja in spoštovanja dostojanstva človeka te temelje s prefinjenimi metodami podreti in vzpostaviti svet prazne medkulturnosti, v katerem si vsak lahko privošči vse.
Christine Anderson: “Vaše obtožbe so groteskne in politizirane. Dejanski sovražniki medijske svobode sedijo prav tu, v Evropskem parlamentu. Pod svobodo medijev razumejo le vsiljevanje evropske absurdne ideje o tem, kdo bi naj vladal. Tisto, kar ni njihovo mnenje, se obravnava za rasistično, homofobno, sovražno do Evrope in ljudi. To želijo cenzurirati in prikazati kot sovražni govor ali lažne novice.”
Na podlagi javnega političnega nastopanja poslank in poslancev stranke Levica za uvedbo takšnega ustavno sodnega nadzora nad delovanjem te stranke izpolnjeni vsi pogoji.
Pri nas imamo trenutno izbruh naprednjaškega besa zaradi odobritve denarne pomoči iz državnega proračuna nazadnjaškemu zavodu Iskreni. Za tak odziv nekaterih poslancev koalicije KUL ni razumskih razlogov.
Kar je zakuhal levičarski aktivist Janez Stariha, marsikdo vidi v neprimernem in žaljivem poimenovanju kosmate živali, ne v zmerjanju gospe poslanke Alenke Jeraj. Čivk, ki je naveden v naslovu, je razburil slovensko javnost. Pa ne preveč, za kar so poskrbeli večinski mediji z molkom.
Če je dogajanje v parlamentu odraz stanja duha v naši državi, potem niti ne more biti drugače, kot da nam rdeč alarm tuli.
Opozarjamo tudi na dvojna merila vodstva nacionalne RTV. Medtem ko se na grožnje in pritiske na nekatere novinarje RTV odziva dosledno, ažurno in odločno, z jasnimi izjavami direktorja in odgovorne urednice v kamero, pa pri – pogosto hujših – grožnjah nekaterim drugim novinarjem RTVS odziva praktično ni (tako je tudi v primeru Igorja Pirkoviča); če pa je že, do odziva pride šele pod pritiskom javnosti.
Ladislav Troha, ”pojoči major”, je izvrstna prispodoba za slovensko levico. Zanjo veljajo vse ključne lastnosti ostarelega bivšega vojaka. Njena histerično-populistična podoba se manifestira v stranki Levica, senilnost v stranki DeSUS in ideološka fosilnost v stranki SD.
Upam, da bo vlada toliko modra, da bo iz protikoronavirusnega sklada umaknila financiranje za delovanje državi nepotrebnih nevladnih organizacij in sindikatov. Tudi se trudijo pristaviti svoj lonček neupravičenih zahtev. Razmisliti pa bo treba tudi prepovedi delovanja naše levice, katere delovanje je v marsičem podobno delovanju nemških skrajnih levičarjev.
Grozeča pandemija korona virusa je za inšpektorja Matića zanemarljiva v primerjavi s šibo božjo, ko se na obzorju kaže desno-sredinska vlada. Skrbi ga ohranitev dobre službe, skrb, da ga odpihne, je narekovala njegov zapis na FB; usoda SMC je zanj (čeprav ustanovitelja stranke) povsem postranskega pomena.
Slovenija je otok skrajnosti in koketiranja z islamskim radikalci, ki se po ideologiji prav lepo razumejo s socializmom. Zelo liberalno od vas kvaziliberalci.
V Bruselj pošiljamo komično nekompetentno Ireno Jovevo in skrajnega levičarja Milana Brlgeza s sliko latinsko-ameriškega serijskega morilca Che Guevara na majici.
Zavod Živim je še ena žrtev levičarskih skrajnežev, ki v spregi z vladnim ozadjem po spletu preganjajo podjetja in organizacije, ki oglašujejo ali svoje storitve nudijo nazorsko napačnim organizacijam. Ljubljanski potniški promet zunanje in delno tudi … Beri dalje
Na levi imajo medije, s katerimi lahko pomagajo ekstremistom na desni. Če niso ekstremisti, jih za ekstremiste naredijo oz. označijo. Če so, jih promovirajo in jim dajejo prostor. Če ne drugače z zgražanjem. Kmalu po … Beri dalje
Slovenski medijski prostor ni pluralen. Veliko ljudi v obstoječih medijih ne more slišati, gledati ali brati novic, komentarjev in stališč vsaj približno z njihovega zornega kota. Še več, največjih deset medijev v državi pogosto žali vrednote, življenjski stil in prepričanja velikega dela državljank in državljanov. V porog moramo enega od njih obvezno plačevati s 153 EUR na leto.