Kar je zakuhal levičarski aktivist Janez Stariha, marsikdo vidi v neprimernem in žaljivem poimenovanju kosmate živali, ne v zmerjanju gospe poslanke Alenke Jeraj. Starihov čivk bi bil verjetno za današnji čas povsem sprejemljiv, če bi zapisal: »Kužika, pridkana, na poljubčka!«
Čivk, ki je naveden v naslovu, je razburil slovensko javnost. Pa ne preveč, za kar so poskrbeli večinski mediji z molkom. Kaj hočemo, nekateri so pri nas enakopravnejši od drugih in jim je vse dovoljeno, vse vnaprej odpuščeno in njihove izjave niso nikoli spoznane za sovražni govor. Če se vendarle pregloboko zarijejo v lastno blato, mediji in politični botri iščejo in zanesljivo najdejo opravičila za sleherno nizkotno ravnanje svojih varovancev.
Štromajerjeve umazane živali
Kako so opravičevali Štromajerjevo božično čestitko: »Vesel božič, umazane živali!«? To naj bi bila menda samo duhovitost in nagajivost, kajti voščilo je prevod iztrganega navedka iz angleškega izvirnika. Problem na vsem lepem ni bil več v predrzni in nezaslišani žalitvi sodržavljanov, ampak v nerazgledanosti mene in meni podobnih zaplankanih Slovencev. Zaplankanih, ker praznujemo božič kot krščanski praznik in ker ne poznamo vse anglo-ameriške medijske plaže. Ostali smo »umazane živali«, Jernej Štromajer pa sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, vse dokler ni Marjan Šarec potopil vlade. Od tedaj ima nekdanji državni sekretar in član levega krila vse bolj levega SD časa na pretek za demonstracije in kolesarjenje.
Ker so vsi pomembni evropski problemi menda že rešeni, so se evropski poslanci posvetili veganskim klobasam
Evropski parlament se je pred nedavnim posredno ukvarjal z živalmi, med katerimi imajo v evropski kulturi prehranjevanja častno mesto pregovorno umazane in za več kot pet odstotkov prebivalcev Evrope nečiste živali. Ker so vsi pomembni evropski problemi menda že rešeni (vključno z velikostjo in obliko kumar), so se evropski poslanci posvetili veganskim klobasam in zrezkom. Norčavo in škandalozno! Izglasovali so, da lahko proizvajamo, prodajamo in uživamo veganske klobase in zrezke, kar je pravzaprav leseno železo ali hladen krop. Klobase in zrezki so, če nam je všeč ali ne, živila živalskega izvora in imajo od pamtiveka nespremenjene oblike in sestavo.
Če v klobasi ni mesa, to ni klobasa, ampak karkoli drugega, od zložljive marele do dirndla oz. dečve.
Še malo, pa se bodo v Evropi »umazane živali«, ki hodijo po dveh nogah, prehranjevale le z nadomestki in ponaredki rastlinskega in mineralnega izvora, ki bodo neupravičeno nosili tradicionalna imena in bodo, če se bo le dalo, z geografskim poreklom. Živali na štirih nogah bodo lenarile v človeških bivališčih ter živalskih vrtovih. Njihovo življenje bo ob skrbi nutricistov in vrhunskih veterinarskih storitvah nedotakljivo od rojstva do naravne smrti. Ostarele bo čakalo nadstandardno bivanje v Gmajnicah in podobnih družbeno pomembnih in izdatno financiranih ustanovah. Štromajerjevo voščilo bo zanje po vsej verjetnosti žaljivo.
Stariha in njegova kuzla
Janez Stariha, svetnik v Mestni občini Ljubljana, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Savsko naselje (Ljubljana) in ustanovitelj specializirane knjižnice partizanske in borčevske literature v Savskem naselju, se je po velikem škandalu in žalitvi potuhnil. Tudi pri Združenju borcev in pri MOL ne čutijo nobene potrebe niti ne kažejo nikakršne volje, da bi se odzvali na nezaslišano žalitev svojega predsednika oziroma člana zaradi njegovega čivka: »Kuzla, tiho, k nogi!« Prezir in sovraštvo do vladajoče koalicije, ministrov in poslancev z desne sredine jim je zameglil pogled in občutek za minimalno spodobnost. Starihovo pobalinstvo je zanje že predmet pozabe, ker oni pač ne razmišljajo o včerajšnjih malenkostih, ampak so premočrtno zazrti v prihodnost. Njihovo razmišljanje o prihodnosti je nenehna skrb za ohranjanje s krvjo pridobljenih privilegijev in vzdrževanje latentne državljanske vojne in revolucije. Mar »Kuzla, tiho, k nogi!« ni odpiranje nove fronte v še vedno trajajoči revoluciji?
Kar je zakuhal Stariha, marsikdo vidi v neprimernem in žaljivem poimenovanju kosmate živali, ne v zmerjanju gospe poslanke Alenke Jeraj
Da namen posvečuje sredstva, je že v šestnajstem stoletju učil Machiavelli. Starihov namen je bil šala, izzivanje, predvsem pa žalitev. Sredstvo na poti k temu cilju je bil čivk na TW. No, izkazalo se je, da je v smislu tradicije NOB in revolucije za svoj namen uporabil kar se da močno (»posvečeno«) sredstvo, top z velikim kalibrom, čivk s prerobatimi in zelo žaljivimi besedami. Zaneslo ga je, bil je pod vplivom literature iz »njegove« knjižnice.
Ob branju partizanske literature se mu dogaja, kot se je nekoč dogajalo Don Kihotu ob branju viteških romanov. Treba je razumeti, da v letih, ko je izhajala otroška revija Kurirček, še nismo ljubimkali s psi; ne psica ne kuzla še nista bili zmerljivki.
Starihov čivk bi bil verjetno za današnji čas povsem sprejemljiv, če bi zapisal: »Kužika, pridkana, na poljubčka!« To bi bilo sodobno urbano pogovarjanje s človekovim največjim prijateljem psom, s katerim moramo ravnati humano in pasjeljubno ter ga vzgajati permisivno. Najprej pes, potem pa človek: sosed, sokrajan, someščan, sodržavljan.
Srčiko težav in nesporazumov, ki jih je zakuhal Stariha, marsikdo vidi v neprimernem in žaljivem poimenovanju kosmate živali, ne v zmerjanju gospe poslanke Alenke Jeraj. Upam, da se motim, vendar me skrbi, da se ne, kajti pes je osrednja skrb prenekaterega Slovenca tako v normalnih razmerah kot tudi med epidemijo.
Pasji privilegij
Za konec tokratnega razmišljanja o zmerjanju ljudi z živalmi in protislovjih sobivanja človeka in živali si ne morem kaj, da se ne bi pridružil kritikastrom vlade in njenih uredb ob epidemiji v tistem delu, ki se nanaša na pse. Iz uredbe se da razumeti, da smo vsi državljani enakopravni, psi in njihovi lastniki pa so enakopravnejši. Torej dragi lojalni, da ne rečem pokorni sodržavljani, če bi se radi med 21. uro zvečer in 6. uro zjutraj prosto sprehajali, si takoj omislite psa. Če to iz kakršnih koli razlogov ni mogoče, prosite člana svojega gospodinjstva ali katerega od sosedov, da se bo ponoči sprehajal z vami in se, če bo treba, dal privezati na povodec, lajal in dvignil nogo na vogalu. Pa na drekce ne pozabite! Pravilom bo zadoščeno, psov koronavirus ne napada in menda, sodeč po vladni uredbi, niti lastnikov psov ne.
