Kavarna Hayek: 13 levičarskih mitov o Grčiji

Ob poplavi navdušenja, ko so Grki na referendumu rekli NE za varčevalne ukrepe (Luka Mesec je zapisal: »Čestitke tovarišem in tovarišicam v Sirizi, boj za novo Evropo se začenja!«), pismu ekonomista Thomasa Pikettyja nemški kanclerki … Beri dalje

J. Letnar Černič, Ius-info: Apologija

Zadnji zapleti grške tragedije težko kogarkoli puščajo ravnodušnega, še najmanj ljudi, ki se tam komaj prebijajo iz dneva v dan. V vročici medsebojnega obtoževanja so se zameglili in pozabili pravi vzroki aktualne grške krize. Ti … Beri dalje

Prevara Grkov

Konec februarja se izteče aktualni program pomoči. Brez podaljšanja programa Grčiji grozi bankrot, prav veliko izbire nima. Grški poskus prevare trojke ne bo uspel, je pa na žalost uspela prevara vseh Grkov na zadnjih volitvah, ko so podprli popolnoma nerealne obljube Sirize. Ko bi vsaj Slovenci spregledali prevaro z nerealnimi obljubami Združene levice …

Grčija kot opozorilna zgodba o socialni državi

Izposoja denarja na finančnih trgih je za Grčijo postala zelo poceni in enostavna tisti trenutek, ko je Grčija sprejela evro. Po letu 2002 je Grčija uživala dolgo obdobje izobilja na podlagi poceni kreditov, ki jih je bilo v izobilju. Ker obvezniških trgov ni več skrbela visoka inflacija ali izguba vrednosti valute, je to Grčiji dovoljevalo, da financira velike primanjkljaje na tekočem računu. Vse to je vodilo do hromečega 350 milijardnega javnega dolga.

ZA – uspešnejše gospodarstvo

Slovensko gospodarstvo se nahaja v globoki krizi in ne najde pravega izhoda. To dokazujejo parametri, kot so donosnost, ta je za podjetja v pretežno državni lasti praktično nična, BDP, BDP na zaposlenega in nesprejemljivo število brezposelnih. Na osnovi primerjave slovenskega gospodarstva z gospodarstvi primerljivih držav, Avstrija, Danska, Nizozemska, izstopa velika razlika v lastniški strukturi. Pri nas je neprimerljivo večji delež državne lastnine.

B. Vodopivec, Finance: Evroordinacija

Krčenje posojil v trenutni krizi ni posledica pomanjkanja ponudbe denarja, ampak pomanjkanja povpraševanja po njem. Dodatna količina denarja je v taki situaciji kot pritiskanje na vrvico, brez učinka, samo dodatno zmanjša hitrost njegovega kroženja. Če … Beri dalje

Sodobno iskanje duše

Slovenija je tradicionalno katoliška dežela – izjema je le Prekmurje, ki je spadalo pod madžarski del Avstro-Ogrske. Danes je situacija povsem drugačna: Slovenija sodi v krog držav, kjer je vera šibka. Spremembe v zadnjih desetletjih, predvsem v obdobju samostojne države, kažejo, da se v primerjavi z drugimi državami pomikamo proti najbolj sekulariziranima državama postkomunistične srednje Evrope, bivši Vzhodni Nemčiji in Češki.

D. Merc, Pogledi: Kriza blagostanja

Prepričujejo nas, da ekonomska kriza uničuje našo prihodnost, naše otroke – a to so resnični prividi neke druge krize, krize vrednot in blagostanja. Letošnje šolske počitnice so bile poseben čas: šole so morale tik pred … Beri dalje

Sancta et peccatora*

Nekateri domnevamo, da se je naša dobra stara katoliška cerkev zopet znašla v krizi. Ne pomiri nas ne naivnost tistih, ki bi radi verjeli, da se Cerkev vendarle širi in krepi (na primer v nerazvitem … Beri dalje