Grška vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa je uradno zaprosila za podaljšanje že obstoječega programa evropske finančne pomoči za šest mesecev. Njihov namen je pridobiti čas za pripravo »proti varčevalnih« reform, saj naj bi Grki v zadnjih petih letih naredili veliko v procesu strukturnega reformiranja in izpolnjevanja obveznosti do mednarodnih institucij. Ob tem poudarjajo, da ostajajo zavezani obveznostim do vseh upnikov ter nasprotujejo vsem enostranskim ukrepom, ki bi lahko spodkopali fiskalne cilje in gospodarsko okrevanje.
A ravno njihovi predlogi spodkopavajo fiskalne cilje in gospodarsko okrevanje. EU prosijo za podaljšanje finančne pomoči, da bi lahko pripravili predlog, kako se izogniti do sedaj nastalim finančnim obveznostim kot tudi že obljubljenim reformnim procesom. Želijo se izogniti bankrotu s tujo pomočjo, ki jo hkrati obtožujejo, da jih je v preteklosti potisnila v današnji položaj in visoko zadolženost. Ob nastopu krize in nesposobnosti vračanja najetih posojil so posojilodajalci Grkom, s pogojevanjem izpolnjevanja začrtanih strukturnih reform, že odpisali skoraj 110 milijard evrov dolga zasebnih vlagateljev in jim odobrili najprej novih 110 milijard , nato pa še 130 milijard evrov pomoči. Vse to je bilo uresničeno s sodelovanjem – s po njihovo zloglasno trojko: Evropsko komisijo, ECB ter Mednarodnim denarnim skladom. Kljub temu današnji grški javni dolg še vedno presega 315 milijard evrov, kar pomeni 175 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je največji delež v EU.
Grški predlog je v resnici poskus ostati v programu evropske finančne pomoči in hkrati izogniti se prepotrebnim strukturnim reformam, ki jih niti zadnja vlada med konzervativno stranko »Novo Demokracijo« in socialistično stranko PASOK ni uspela izvesti. Program reform tako ne more biti vzrok za današnje slabo javnofinančno stanje Grčije, saj niti ni bil izveden. Tako grški predlog k ustavitvi strukturnih reform ne bo prinesel napredka in izboljšanja javnofinančnega stanja, še posebej, ker načrtuje ukrepe v povečanje potrošnje države, povečanje plač in pokojnin, medtem ko se problemov korupcije, izogibanja plačevanja davkov, prevelikega javnega sektorja, še sedaj previsokih plač in pokojnin glede na doseženo produktivnost … niti ne dotika. Edino izvedba nujnih strukturnih reform bi Grčijo popeljala v pravo smer izhoda iz krize.
Grška vlada pričakuje solidarnost vseh članic EU, tudi tistih, ki imajo slabše pogoje od njih. Ali je pošteno pričakovati, da nekdo, ki ima nižjo plačo ali pokojnino, »sofinancira« drugemu višjo plačo ali pokojnino kot jo ima sam? Visoke plače in pokojnine še nikoli niso zagnale gospodarske rasti, prav tako negativno vplivajo na zaposlenost. Če želi grška vlada rešiti problem nezaposlenosti, ki je na izredno visoki ravni okrog 25 odstotkov, potem naj sledi začrtanemu programu strukturnih reform.
Grška vlada se tako ravna po znanem reku: “Če ti dolgujem sto evrov, je to moj problem. Če ti dolgujem milijon evrov, je to tvoj problem.” Nemčija je kljub temu predlog že zavrnila, kar nakazuje tudi potezo celotne evrske skupine, ki bo o tem odločala v petek. Podaljšanje sedanjega programa evropske finančne pomoči pomeni tudi spoštovanje sedanjih zavez, kar pa Grčija odločno zavrača. Seveda obstaja možnost manjših korekcij oz. prilagoditev, ki bi jih lahko grška vlada na koncu predstavila kot velik uspeh, v resnici pa bodo zanemarljivega pomena. Prav tako kot je bila prekinitev sodelovanja s »trojko«, kar po novem imenujejo sodelovanje z »institucijami«.
Konec februarja se izteče aktualni program pomoči. Brez podaljšanja programa Grčiji grozi bankrot, prav veliko izbire nima. Grški poskus prevare trojke ne bo uspel, je pa na žalost uspela prevara vseh Grkov na zadnjih volitvah, ko so podprli popolnoma nerealne obljube Sirize.
Ko bi vsaj Slovenci spregledali prevaro z nerealnimi obljubami Združene levice …
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
