Matthew James Christoff: Vaša eminenca, v veliko čast nam je, da smo lahko z Vami. Danes bi radi govorili o stanju katoliških moških v ZDA in o tem, kako jih vključiti v novo evangelizacijo. Vaša eminenca, bi lahko na začetku orisali stanje moških v katoliški Cerkvi danes?
Kardinal Raymond Leo Burke: Mislim, da v zadnjih petdesetih letih obstaja v Cerkvi velika zmeda med moškimi, ki so poklicani v zakonski stan, in med moškimi nasploh. To je sicer sad mnogih sprememb, a vseeno je radikalni feminizem že od 60. let prejšnjega stoletja močno napadal tako Cerkev kot družbo in s tem moške potisnil v ozadje.
Na žalost je radikalni feminizem močno vplival tudi na Cerkev, jo silil k nenehnemu reševanju ženskih vprašanj na račun obravnavanja kritičnih vprašanj za moške – kot je npr. pomen očeta v zakonski zvezi ali izven nje, pomen očeta za otroke, pomen očeta kot duhovnika, odločilni učinek možatega značaja, poudarek na talentih, ki jih Bog daje moškim za dobrobit celotne družbe.
Pomen in dobre plati moškega so postale skrite in zaradi različnih praktičnih razlogov pozabljene. To se je zgodilo kljub dejstvu, da ima Cerkev na tem področju dolgo tradicijo, posebej s pobožnostmi na čast sv. Jožefu, poudarjanjem moškega značaja in človeka, ki svoje življenje popolnoma posveti domu, je pripravljen viteško braniti ženo in otroke ter delati, da preživi družino.
Vse te plemenite značilnosti moškega spola so zelo pomembne za otroke, da jih opazujejo in ob njih rastejo ter zorijo. Zdrav odnos do očeta otrokom pomaga, da se pripravijo na prehod od materine nežne ljubezni do izgradnje discipline, s čimer se otrok izogne pretirani samovšečnosti. To zagotavlja, da se je otrok sam zmožen opredeliti do drugih, kar je ključnega pomena tako za dečke kot deklice.
Otrokov odnos z očetom je ključen za spoznanje samega sebe, kar se dogaja, ko otrok odrašča. Potrebujemo močno in iskreno vez z materjo, a hkrati je potreben odnos z očetom – ki je že po naravi malo bolj oddaljen, a prav tako ljubeč – da tako naše življenje discipliniramo. Oče otroka uči živeti nesebično in sprejeti žrtve, ki so potrebne, da bi bili iskreni do Boga in drugih.
Spomnim se mladeniča, ki mi je sredi 70. let povedal, da se boji poroke, in sicer zaradi radikalnih in vase zagledanih žensk, ki so bile takrat v porastu. Mladeniči so bili takrat prepričani, da zakon zaradi neprestanih in trmastih zahtev žensk po pravicah preprosto ne bo deloval. Ta prepad med moškimi in ženskami postaja od takrat naprej vedno večji.
Moški, ki zlorabljajo ženske, niso pravi moški, ampak lažni možje, ki izkoriščajo svojo moško naravo za zlorabo žensk.
Krizo med moškimi in ženskami je dodatno poglobil tudi propad kateheze v Cerkvi. Mladeniči odraščajo brez prave izobrazbe o svoji veri in svojem poklicu. Niso poučeni, da so ustvarjeni po podobi Boga – Očeta in Sina in Svetega Duha. Ne poznajo vseh kreposti, ki jih delajo moške in bi z njimi izpopolnili dar moškosti.
Stvari je še dodatno poslabšal puhel, površinski katehetski pristop do vprašanj o spolnosti in naravi zakona.
V istem času je v družbi prišlo do eksplozije pornografije, ki je za moške že tako nevarna, ker grozljivo uničuje njihov realni pogled na spolnost. Pornografija moškega in žensko privede k temu, da spremenita odnos do spolnosti in jo ločita od zakonske zveze.
V resnici je dar spolne privlačnosti usmerjen k poroki, spolno občevanje naj bi praviloma pripadalo le zakonski zvezi. Toda celoten svet pornografije je uničil mladino in jo pripravil k verjetju, da je njihova spolnost le za njihovo zabavo in užitek, kar se nadaljuje v izčrpavajočem poželenju, ki je eden izmed sedmih naglavnih smrtnih grehov.
Dar spolnosti se je sprevrgel v potešitev lastnih potreb, običajno z drugo osebo, bodisi v hetero ali pa v homoseksualni zvezi. Moški, ki ni pravilno seznanjen z moško identiteto in z očetovsko figuro, bo sčasoma postal nesrečen. Takšni slabo oblikovani moški postanejo zasvojeni s pornografijo, menjavanjem spolnih partnerjev, alkoholom, drogo in različnimi drugimi odvisnostmi. Prav tako v tej mešanici…. Sem se preveč razgovoril?
Več lahko preberete na blogu Ad Dominum.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
