Načrtna feminizacija slovenske družbe

Med anomalije slovenske družbe sodi tudi pretirana feminizacija družbe, ki se v Sloveniji načrtno izvaja že vrsto let. Za mnoge je to tabu tema ali tema, o kateri je skoraj prepovedano govoriti: Če si pa kdo drzne problematizirati feminizem, tvega, da bo proglašen za seksista, če že ne tudi za kaj hujšega.

Pred nadaljevanjem najprej nekaj stavkov o osnovnih značilnostih feminizma. Poenostavljeno povedano in v ožjem pomenu besede gre pri feminizmu za izničenje neenakosti med spoloma oziroma za uveljavljanje političnih, socialnih in ekonomskih pravic ter interesov žensk v družbi, v širšem pomenu besede pa gre pri feminizmu za ideologijo (v nadaljevanju: feministična ideologija), ki se kaže predvsem v obliki zanikanja razlik med spoloma, tekmovalnosti z moškimi, poveličevanja ženskih lastnosti, propagiranja sprememb pri obnašanju spolov, prevrednotenja spolnih vlog in v obliki nezavedne oziroma vsiljene feminizacije družbe, vključno s favoriziranjem žensk pri zaposlovanju in z uveljavljanjem ženskih kvot v politiki. Že bežni pogled na navedene značilnosti feminizma nas privede do ugotovitve, da je feminizem kompleksen družbeni pojav, kot tudi da obstajajo različne idejne predpostavke oziroma vrste feminizma. Če se omejim le na nekatere ali najbolj prodorne vrste feminizma so to kulturni feminizem, socialni feminizem, liberalni feminizem in tako imenovani feminizem tretjega vala.

Čeprav je feministična ideologija prinesla marsikaj pozitivnega – predvsem večjo enakopravnost žensk v družbi –, je po drugi strani negativno vplivala na moško populacijo. Vrsta študij namreč ugotavlja, da moška populacija deluje vse bolj izgubljeno v svetu žensk. Posledica te izgubljenosti ni le vse večja odsotnost “moškega profila” v družbi (v smislu dajanja pobud in zagovarjanja trdnih stališč o pomembnih družbenih vprašanjih), ampak tudi spremenjeno obnašanje moških. Kar je “nekoč” veljalo za sprejemljivo moško obnašanje, je feministična ideologija spremenila v nekaj motečega in vplivala na to, da so današnji moški v razmišljanju in obnašanju nasploh “čedalje manj moški oziroma vedno bolj podobni ženskam”. Poženstvenost moških pa je pot k značajskim in drugim odklonom, predvsem pa je to pot, ki ustvarja množico moških brez vzgojne in vsakršne avtoritete.

Slovenija sodi med tiste države, ki so feminističnemu ustroju družbe še posebej naklonjene. K izrazito feminizirani podobi slovenske družbe je največ pripomogel vzgojno-izobraževalni proces, ki je omenjeno podobo načrtno gradil in vzpostavil diskriminatorna ali neenaka merila pri obravnavi spolov. Nekateri strokovnjaki namreč navajajo, da se med pedagoškimi delavci vedno bolj uveljavlja mnenje oziroma prepričanje, da naj bi bili dečki ali fantje v nasprotju z deklicami ali dekleti pretirano “agresivni in neobvladljivi”, skratka vedenjsko problematični. Vse več je vzgojiteljic v vrtcih, ki so nepotrpežljive do vedenja dečkov; prav tako je tudi v šolstvu vse več učiteljic, ki ima vedno manj razumevanja do obnašanja fantov. Posledica tega je, da je za mnoge fante biti fant precejšnja preizkušnja. Če je feminizacija v vrtcih še nekako sprejemljiva, pa je ta v šolah izjemno vprašljiva, da ne rečem problematična. Šolski sistem, ki ga v pretežni meri obvladujejo ženske, producira namreč šolske programe in vsebine, ki so namenjeni predvsem dekletom in razvijanju njihovih sposobnosti. Odraz neravnovesja in neenakomerne zastopanosti spolov v šolskem sistemu se kaže tudi v tem, da iz šolskih programov izginjajo uporabna znanja in praktični pouk in seveda v tem, da je fantovski proces izobraževanja vkalupljen v “ženski princip izobraževanja”. Prav tako bode v oči dejstvo, da imajo fantje praviloma slabši učni uspeh od deklet, kot tudi da se na visokošolski oziroma univerzitetni študij vpiše manj fantov od deklet in da je delež fantov z dokončanim študijem manjši od deleža deklet. Feminizacija slovenske družbe oziroma napačno razumevanje in uveljavljanje enakopravnosti spolov in enakih možnosti ter prevladujoča, zastopanost žensk, pa se ne kaže samo na šolskem področju, temveč tudi na drugih področjih, najbolj izrazito na socialnem področju in v sodstvu. Prekomerna zastopanost žensk je še posebej problematična v sodstvu, saj v sodnih zadevah razsoja vse preveč sodnic, ki si ustavo in zakone predstavljajo po svoje ter izrekajo sodbe brez moralnega kompasa.

Feministična naravnanost je seveda in še kako navzoča tudi v kulturi, medijih in v politiki. Če se zaustavim le pri feministični naravnanosti v politiki, zastopanost žensk v slovenski politiki sicer ni visoka, je pa ta zastopanost pomenljiva z vidika feminističnih sporočil in izpadov posameznih političark. Med odmevnejšimi primeri feminističnih izjav je denimo nedavna izjava zunanje ministrice Tanje Fajon o njenem zavzemanju za feministično diplomacijo. Če pustimo ob strani, da omenjena ministrica po vsej verjetnosti še sama ne ve, kaj feministična diplomacija pomeni, pa v feminističnih stališčih še zdaleč ni edina. Feministične izjave prihajajo namreč tudi iz vrst njenih strankarskih in koalicijskih kolegic. Med njimi kaže omeniti predvsem predsednico parlamenta Urško Klakočar Zupančič in podpredsednico parlamenta Natašo Sukič, ki feministično in še kakšno drugo naravnanost odkrito izkazujeta.

Feminizirano podobo slovenske družbe je prepoznati tudi pri delovanju civilnih in nevladnih organizacijah, ki se na sodobne izzive (kot so to migracije ali pa vprašanja povezana s spolnimi manjšinami) odzivajo pretirano empatično oziroma v ženskem slogu, ne pa tudi premišljeno ali na način, ki ga je narava namenila moškemu spolu. Feministična podoba družbe se prav tako in nenazadnje kaže pri obnašanju ljudi v vsakdanjem življenju. Primerov, ki to potrjujejo, je veliko. Med izstopajočimi primeri je bil denimo odziv ljudi v času najhujše covid krize, ko je prišla na plano vsa pomehkuženost in razvajenost družbe, ko ljudje niti najbolj preproste zaščitne ukrepe (nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih, razkuževanje rok in ohranjanje medosebne razdalje), niso hoteli upoštevati oziroma so se tem ukrepom histerično upirali.

Odsotnost moškega profila pri reševanju različnih problematik v družbi ni samo problem celotne družbe, ampak je to tudi in predvsem problem žensk, saj z odsotnostjo moškega profila same največ izgubljajo. Slednje velja še toliko bolj ob dejstvu, da je narava “vkodirala” način obnašanja enega in drugega spola, da je prav drugačnost moškega in ženske tista osnova, ki daje smisel njunemu sobivanju ter sodelovanju na različnih ravneh in področjih. Če tega sodelovanja in z njim povezane enakopravnosti obeh spolov ni oziroma je zastopanost spolov na posameznih področjih izrazito nesorazmerna, je to lahko za uravnoteženi ali celostni razvoj družbe tudi usodno.



1 komentar

  1. Feminizacija v današnjem času je kompleksen in škodljiv pojav, saj ne prinaša več ničesar pozitivnega, vendar pa cel kup škodljivih neumnosti. Članek te zadeve dobro povzema in jih razčlenjuje. Ženske so v naši družbi enakopravnost (ne enakost, kar je neumnost) dosegle že pred desetletji. Sicer kar naprej poslušamo kako so podrejene moškim, manj plačane, zatirane itd., niso pa navedeni nobeni konkretni dokazi za takšne trditve. Tako v svoji 42 letni delovni dobi v različnih službah nisem imel prilike videti, da bi kakšna ženska imela manjšo plačo od moških kolegov samo zato, ker je bila ženska.
    Da so se nekateri poklici pretirano feminizirali, je posledica poklicne usmerjenosti posameznikov in posameznic. Tako se moški bolj usmerjajo v tehniške poklice, ženske pa v družbene oz. socialne. Tukaj ni možno administrativno ničesar storiti, razen tega, da se nekega spola ne izrinja na obrobje.
    Je pa veliko škodo naredila uvedba kvot, zlasti v politiki, kar je v bistvu celo protiustavno, saj naj bi vsi ljudje imeli enake pravice, ne glede na spol. Tako npr. v Sloveniji nimamo niti ene dobre političarke, ki je svoj položaj dobila zaradi ženskih kvot, poznamo pa kar nekaj slabih iz tega naslova. Dobre političarke se lahko uveljavijo (in se tudi so) brez spolnih kvot.
    Predstavljajte si zmešnjavo, ki bi nastala, če bi ženske kvote začeli uveljavljati med inženirskimi poklici ali pa moške pri vzgojiteljih v otroških vrtcih.

Comments are closed.