druga svetovna vojna

Poslednji vitez

Oktobra 1938 je med Čehi in Slovaki vladala splošna pobitost. Samo nekaj tednov prej so Britanci in Francozi strahopetno pokleknili pred Hitlerjem in dovolili razpad Češkoslovaške. Nemci so si vzeli Sudete; da bi bila nesreča še večja so pri tej svinjariji sodelovali še Poljaki v pokrajini Tešin in v Visokih Tatrah, Madžari pa so si prisvojili z Rusini poseljeno Zakarpatje in južni del Slovaške. Posebej prvi pri tem igrajo nemarno vlogo. Imajo se za prve borce proti nacizmu, a so dokler je šlo za njihovo korist, pridno sodelovali z nacisti.

Beri dalje

Zadnji boji v Evropi so se končali 20. maja 1945 na otoku Texel v Friziji

V delu javnosti in nekaterih slovenskih časopisih in revijah se prav na današnji dan (15. maja) že dolga leta bohotijo taki in podobni naslovi, kot Na Poljani so se spomnili zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi oz. Poljana – kraj, kjer so potekali zadnji boji 2. svetovne vojne na evropskih tleh. Toda, so to res bili zadnji boji v Evropi ob koncu druge svetovne vojne? Zgodovinski podatki nam pokažejo drugo sliko. Zadnji boji v Evropi so se v resnici končali 20. maja na otoku Texel v Friziji, ko so se na otoku izkrcale kanadske zavezniške sile in razorožile Nemce.

Beri dalje
Pesnik Karel Starc, vpoklican v nemško vojsko, avgusta 1943 pa prebegnil k Rusom, kar je bil zadnji spomin nanj, je bil pred stotimi leti rojen v Mariboru.

Pesnika Karla Starca je zaneslo v suknjo nemškega vojaka

Pesnik Karel Starc sam je pripravil zbirko, jo poslal prijateljem, vendar je z naslovom Prezgodnje slovo izšla šele mnogo let po njegovi smrti: leta 1995; drugačna, kot si jo je zamislil. Uredil jo je in spremno besedo napisal France Filipič, Hinko Košak pa je prispeval zapis o pesniku – prijatelju.

Beri dalje
Finska po sporazumu Molotov-Ribbentrop padla v interesno območje SZ

Pozabljena zimska vojna Finska–Sovjetska zveza (1939)

Ob 80-letnici začetka II. svetovne vojne (1939-2019) je potrebno opozoriti na pomembno in največkrat prezrto vojno med Finsko in SZ, ki je trajala od leta 1939 do 1944, prvi neposredni spopad pa je trajal od 30. decembra 1939 do 13. marca 1940.

Beri dalje
Stane Granda: Konec vojne ali zmaga? Foto: Klaus Vladimir Klis

Stane Granda: Konec vojne ali zmaga?

Problem razpravljanja o koncu vojne ali zmagi pri Slovencih ni stvar faktografije, ampak humanitete, odnosa do svetosti življenja na eni in ideološke pripadnosti na drugi strani.

Beri dalje
Scenarist dokumentarnega filma SAMO IDEALISTI Ivo Jevnikar Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Samo idealisti: zgodba o primorskih padalcih

Dokumentarec Samo idealisti pripoveduje o 27 fantih in mladih možeh, večinoma Primorcev, ki jih je italijanska fašistična oblast leta 1940 in kasneje poslala kot svoje vojake v Libijo, a so jih med »vojno v puščavi« zajele britanske sile in so se kot nekaj tisoč drugih javili kot prostovoljci v Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon, da bi se borili za osvoboditev Primorske.

Beri dalje
Stane Granda: Konec vojne ali zmaga? Foto: Klaus Vladimir Klis

Zgodovina kot kolektivna podzavest naroda

Prirejena zgodovina služi zgolj parcialnim družbenim interesom, nikakor pa ne slovenstvu kot celoti. Morda je prav v teh majskih dneh, ko se spominjamo konca zadnje svetovne tragedije, čas za novo refleksijo zgodovinske stvarnosti, za opustitev … Beri dalje

Beri dalje
Tamara Griesser-Pečar: Evropski zgodovinski spomin

Poljski Holokavst-zakon

Holokavst-zakon, ki je bil sprejet na Poljskem, je doživel nasprotovanja medijev po vsem svetu. Nasprotujejo mu tudi žrtve, ki so holokavst preživele, in njihovi potomci. Zakonu nasprotuje tudi večji del zgodovinske stroke, predvsem raziskovalci, ki … Beri dalje

Beri dalje

Nam lahko pesem pomaga k narodni spravi

Vojna napravi tudi pesem za svoje orodje in orožje. Tako dobremu kot zlu lahko služi ta očarljiva večna mladenka. Zapeljivka, malikovalka, maščevalka, nevoščljivka. V obeh taborih jih najdemo, ki radi sovražijo, mučijo in ubijajo. Obe … Beri dalje

Beri dalje

Vseposvojitev

Saj se še spomnite, kako složno smo se Slovenci pred nekaj leti odzvali na pobudo Očistimo Slovenijo v enem dnevu? Tako zagnano smo zbirali odpadke, kot da bi nas poleg želje po čisti naravi gnal … Beri dalje

Beri dalje

Delo: Presežno zlo

Ali Žerdin: Čevlji. Kosi žice. Ženske kite. Usnjeni pasovi. Mumificirana trupla. Mumificirani ostanki človeških glav. Mumificirani obrazi. Ko človek vidi fotografijo mumificiranega obraza, posneto v Hudi Jami, v rovu Barbara, je v Munchovem Kriku komaj … Beri dalje

Beri dalje

Koga je (ni) povozil avtobus?

V enem od komentarjev na pričujočem portalu sem prebral, da je o Grozdetu že vse povedano. Tako verjetno ne bo nič novega, če opozorim na temeljno tragiko omenjenega mladeniča, ki je, kot je med vrsticami nakazal … Beri dalje

Beri dalje