Poljski Holokavst-zakon

Holokavst-zakon, ki je bil sprejet na Poljskem, je doživel nasprotovanja žrtev, ki so holokavst preživele, in njihovih potomcev. / Arhiv Časnik z mero
Holokavst-zakon, ki je bil sprejet na Poljskem, je doživel nasprotovanja žrtev, ki so holokavst preživele, in njihovih potomcev. / Arhiv Časnik z mero

Holokavst-zakon, ki je bil sprejet na Poljskem, je doživel nasprotovanja medijev po vsem svetu. Nasprotujejo mu tudi žrtve, ki so holokavst preživele, in njihovi potomci.

Zakonu nasprotuje tudi večji del zgodovinske stroke, predvsem raziskovalci, ki se ukvarjajo drugo svetovno vojno in se zanimajo za holokavst. Združenje mednarodnih raziskovalcev antisemitizma je februarja na Dunaju obsodilo zakon in zahtevalo njegov umik. Združenje je zavzelo stališče, da bo zakon, če bo uveljavljen, močno omejil svobodo mišljenja in svobodno raziskovanje ter zgodovino holokavsta na Poljskem močno izkrivil. Zakon namreč predvideva denarno ali zaporno kazen do treh let za tistega, ki poljskemu narodu ali državi javno prepisuje soodgovornost za zločine, ki jih je povzročil Tretji Rajh. Holokavst-zakon močno obremenjuje medsebojne odnose med Poljsko in Izraelom. In ugledni nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung piše, da je prva žrtev tega zakona svoboda raziskovalne dejavnosti (FAZ,  13.3.2018).

Spomnimo se, da je ena od značilnosti totalitarnih in avtoritarnih držav, da ni svobode medijev, umetnosti in znanosti. Mediji so pod stalno kontrolo diktatorja ali stranke, ki je na oblasti. Svoboda izražanja je podrejena cenzuri oz. je sploh ni več. Še ni daleč od tistih časov, ko je bilo v komunističnih državah, tudi na Poljskem, zgodovinopisje propagandno orodje oblasti. Podobno se je dogajalo tudi pod nacionalsocializmom in fašizmom. Prav zato je potrebno pri prvem koraku, ki kaže v to smer, opozarjati javnost na nevarnosti, ki lahko sledijo.

Na Poljskem zatrjujejo, da holokavst-zakon predvideva kazen samo za tiste, ki v nasprotju z dejstvi obtožuje poljski narod, da je soodgovoren za zločine, ki so jih povzročili Nemci med drugo svetovno vojno. Nacionalnokonzervativna vlada v Varšavi hoče z zakonom očitno preprečiti, da bi Poljsko obtoževali, da je kolaborirala z nacističnim režimom. Že dan po tem, ko je holokavst-zakon začel veljati – veljati je začel 1.marca –, je prišla v mednarodno javnost novica, da je bila vložena tožba proti argentinskemu časopisu Página 12.

Holokavst-zakon stopil v veljavo, že kazenska preiskava proti zgodovinarju

Sicer holokavst-zakon izrecno izvzema zgodovinopisje, kljub temu pa je državno tožilstvo v Krakavi začelo kazensko preiskavo proti ameriškemu zgodovinarju poljskega rodu Janu Tomaszu Grossu zaradi klevetanja poljskega naroda. Gross je namreč raziskoval umor Judov v Jedwabne julija 1941, ki so ga povzročili poljski sosedi. Prav o tem je pisal tudi argentinski časopis. Gross je raziskavo objavil v odmevni monografiji Neighbors. The Destruction of the Jewish Community in Jedwabne [Sosedi. Uničenje judovske skupnosti v Jedwabne]. Delo je sprožilo burne diskusije po celem svetu. Gross je izjavil nemški tiskovni agenciji dpa, da skuša poljska vlada v kali zatreti poljsko soodgovornost in da pričakuje, da bodo žurnalisti v bodoče dvakrat premislili predno se bodo lotili obravnave te tematike. Pomisleke ima tudi, da bodo negativni učinki tudi v šolah, ker se bodo učitelji bali povedati resnico o določenih dogodkih. »Vemo, da je bilo v poljskih vaseh mnogo primerov Poljakov, ki so uprizorili lov na Jude«, je izjavil David Silberklang, zgodovinar na spominskem mestu Yad Vashem (Standard, 1.2.2018).

Nasprotniki zakona domnevajo, da je namen zakona tudi odvračanje zgodovinske stroke od podobnih raziskav oz., da od vsega začetka zaduši teme, ki so za oblast neprijetne. Zakon je v skladu s politiko, tako Neue Züricher Zeitung, katere cilj je patriotična slika preteklosti (NZZ, 19.2.2018) in Frankfurter Allgemeine Zeitung navaja, da hočejo poljski nacionalni konzervativci, da zgodovina služi državnim interesom (FAZ, 24.2.2018).

Holokavst-zakon – debata tudi med zgodovinarji

Med zgodovinarji se je začela debata ali se morajo tudi raziskovalci držati zakona oz. si nadeti nagobčnik. Zaskrbujoče je, da je bil argument za odstavitev vodje Muzeja druge svetovne vojne v mestu Gdansk prav to, da so bile razstave premalo nacionalne. Začetek decembra je bila v Varšavi konferenca z naslovom »Nations of Occupied Europe and the Holocaust« [Narodi okupirane Evrope in holokavst]. Načrtovana je izdaja zbornika. Devet od sedemindvajsetih zgodovinarjev, ki so tam nastopali s svojimi referati, pa imajo sedaj pomisleke. Zato zaradi zakona, ki je stopil v veljavo marca, svojega prispevka nočejo oddati. Sicer je Inštitut za narodni spomin [Instytut Pamięci nardowej, IPN] razposlal okrožnico, ki bi naj delovala pomirjevalno, vendar zgodovinarji opozarjajo, da IPN ni samo raziskovalni inštitut, je tudi organ pregona. V členu 18. ustanovnega dokumenta je namreč zapisano, da je IPN »glavna komisija za pregon zločinov proti poljskemu narodu«.

Poljski predsednik poslal holokavst-zakon v ustavno presojo

Seveda tudi po poljskem zakonu ni moč obsoditi nekoga, ki izrecno navaja imena kolaboracionistov. Pa vendar zakon vsebuje nejasnosti, ki sodnemu pregonu odpirajo vrata. Kakšna bo reakcija na izjavo nekoga, da so Poljaki umorili njegove stare starše? Seveda je to posploševanje, ki se ga dnevno marsikdo poslužuje. Je to že inkriminirano dejanje? Vsekakor so kritiki zakona tudi na strani tistih, ki sicer podpirajo poljsko vlado. Opozicija pa tako in tako zahteva spremembe.

Domnevamo lahko, da je prav ta pravna negotovost pripeljala do tega, da je poljski predsednik Andrzej Duda poslal holokavst-zakon, ki ga je sam podpisal, v preverjanje na ustavno sodišče. Izjavil je, da sicer ne obstaja nevarnost, da bi se zakon zlorabil za to, da se zgodovinska resnica popači. Razume pa razume občutljivost in strah tistih, ki so preživeli, da bi se jim prepovedalo govoriti o tem. Ustavno sodišče o zakonu še ni odločalo. Do takrat naj bi se zakon ne izvajal.