Društvo katoliških pedagogov Slovenije že drugič zapored ob dnevu Rudolfa Maistra na Osnovni šoli Radlje ob Dravi organizira mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na njej bodo predavatelji iz Slovenije in tujine spregovorili o nastanku samostojne države, pomenu državnih simbolov, narodni identiteti, pravnih vidikih demokratičnosti in suverenosti in o tem, kako mlade spodbujajo k ljubezni do domovine in države v nekaterih drugih državah.
V zadnjih 29 letih smo bili državljani priča maličenju moralnih vrednot, bili smo priča ropanju domovine. Bili smo priča delitvi državljanov na prvorazredne in drugorazredne.
Pa smo kaj storili, da teh anomalij ne bi bilo? Smo se kdaj uprli?
Najbrž je v naši kulturnozgodovinski in jezikovni zavesti premalo očitno, da je imel prav Pleteršnikov slovar eno najpomembnejših vlog pri osamosvajanju in osvobajanju slovenščine še več desetletij po izidu.
Biti moramo veseli in hvaležni, da smo to, kar smo, da smo kljub vsemu od Boga hoteni in izvoljeni narod, poslani in narojeni v ta podalpski prostor kot dragocen biser na božanski ogrlici človeških rodov.
Leto 2018, ki zapira svoja vrata, bi lahko v slovenski politiki označili za leto mešanih sporočil. Pod črto je potrebno sicer povedati, da spremembe ni bilo in da so varuhi statusa quo ubranili svoj »abonma« … Beri dalje
V Društvu katoliških pedagogov Slovenije smo večer po Slovenskem kulturnem prazniku letos namenili pogovoru o narodni identiteti mladih Slovencev. Včasih je dobro šolo obrniti na glavo in se kaj naučiti od mladih. Ob kulturnem prazniku … Beri dalje
Ponekod bi radi naredili preteklost črno-belo, pri nas pa črno in rdečo. In črna in rdeča se v našem družbenem kontekstu zelo slabo mešata. Rdeča zvezda, rdeč komunisti, črni kleriki, črni oz. beli belogardisti, domobranci, ki so tudi črni. Ko na trenutek pomisliš, da so se stvari pomirile, spet udarijo.
“Prepričani smo, da je v Sloveniji dovolj domoljubov, do 20.000, in da bi gardo lahko vzpostavili,” sem med branjem knjige slišal reči Aleša Hojsa v Odmevih. Nejeverno sem pogledal v ekran; misli resno ali je … Beri dalje
Praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti 25 let po plebiscitu bo potekalo v znamenju begunske krize. Ali negotova prihodnost Evropske unije in žičnata ograja na naši južni meji krepita nacionalno zavest in pripadnost? Ima beseda domoljubje … Beri dalje
Ko sem bil še zelo majhen, smo bili enkrat na poletnih počitnicah v Portorožu. Kopali smo se na tisti veliki plaži iz mivke. Kjer je danes med plažo in cesto do avtobusne postaje nekakšen park, … Beri dalje
Petek trinajstega je postal za Evropo usoden dan. Po eni strani – ZELO sočutna in polna usmiljenja – že dva meseca na široko odpira meje nepreglednim množicam beguncev, za pomoč namenja milijarde evrov, po drugi … Beri dalje
Bl. Antona Martina Slomška Slovenci in Slovenke vidimo kot narodnega buditelja, kot daljnovidnega varuha našega jezika in kulture, velikega šolnika ter zarisovalca precejšnjih kilometrov naših severnih meja nekaj desetletij, preden jih je z orožjem ubranil … Beri dalje
Draga je bila prostor, kjer so slovenski izobraženci lahko govorili. Razmišljanja o narodovi samobitnosti, o narodovi pravici, da živi v polnosti to, kar si želi, so skozi usta razpravljavcev lahko vsaj v tistih par dnevih in na tistem majhnem prostoru poskušala prodreti do čim več ljudi, čeprav je bil – tako kot je še danes – medijski molk neusmiljen.
Pobuda Resnica in sočutje 1945–2015, Socialna akademija in Časnik so organizirali okroglo mizo z naslovom Narodna sprava: od ideologije k posamezniku, ki se je odvijala v ljubljanski Kazini na Kongresnem trgu v sredini decembra. Okroglo … Beri dalje
Slovenski narod si po vojni svoje države ni svobodno izbiral. Bila mu je dana, enako kot njena oblast. Jugoslavije ni potreboval slovenski narod, potrebovala pa jo je tedanja slovenska oblast, ki se je zavedala, da slovenskega značaja ne bo zlahka uspela vpreči v voz svojih ozkih koristi in predpravic. Za tak cilj je potrebovala širše zaledje, ki ga je nudila jugoslovanska država. Ta pa ni nikoli branila slovenskih koristi, še več, ogrožala jih je.
Dogajanje v zadnjem času, posebno še po lanskem padcu Janševe vlade, me utrjuje v prepričanju, da nismo vredni svoje države. To je sicer zelo nedržavotvorno razmišljanje, ki vodi v defetizem in razkraja že tako slabotno … Beri dalje
Pesnik in igralec Tone Kuntner se ravna po srcu in navdihu, po tistem, kar misli, da mora izpovedati. Teoretska avtorefleksija njegovega pesniškega postopka mu je tuja. Bliže mu je »učena nevednost«. Na nekem kolokviju o … Beri dalje
Vabimo Vas na 2. Festival slovenske domoljubne pesmi Mati Domovina, v torek, 17. decembra 2013, ob 19.00 uri, v športno dvorano Brinje Grosuplje. Nastopajoči: Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Tamburaški orkester Šmartno … Beri dalje
PREJELI SMO. Praznovanja dneva državnosti so tudi v Kamniku postala tradicionalna. Na predvečer praznika že tradicionalno zagorijo kresovi v Mekinjah ter pri Sv. Miklavžu in Sv. Vidu v Tuhinjski dolini. V obeh tuhinjskih cerkvah se … Beri dalje
Naša slovenska država, naše slovenstvo je odvisno predvsem od nas, od naše vztrajnosti, od našega ponosa. Poglejmo na primer zahodno od nas, v Italijo. V obdobju italijanskega narodnega boja za lastno državo (Risorgimento), v t.i. prvih dveh vojnah za italijansko neodvisnost v letih 1848–1861 je umrlo »samo« okrog 7000 Italijanov. Seveda nikomur v Italiji niti na kraj pameti ne pade, da bi zaradi dokaj majhnega števila žrtev zmanjševal pomen vojn za italijansko neodvisnost, kot se to žal prevečkrat počne pri nas zaradi »samo« desetdnevne osamosvojitvene vojne leta 1991 in dokaj majhnega števila žrtev v njej. No ja, morda tudi zato nekateri vztrajno širijo tezo, da brez NOB ne bi bilo samostojne Slovenije…