Narodna sprava: od ideologije k posamezniku (VIDEO + FOTO)

02 spravaPobuda Resnica in sočutje 1945–2015, Socialna akademija in Časnik so organizirali okroglo mizo z naslovom Narodna sprava: od ideologije k posamezniku, ki se je odvijala v ljubljanski Kazini na Kongresnem trgu v sredini decembra. Okroglo mizo je povezoval dr. Tomaž Erzar, nastopila pa sta Uroš Šušterič, gost v oddaji Pričevalci Jožeta Možine in Jože Bartolj, urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Okrogla miza je ponudila prostor za pogovor in možnost odkrivanja novih, še neprehojenih poti pri iskanju sprave. Njeno sporočilo je bilo, da je bolečina posameznikov legitimna in da se je potrebno z njo soočiti tudi na družbeni ravni in ji dati vso pravico tudi v javnem prostoru.

Prvi je od gostov dobil besedo pričevalec v isto imenski oddaji Jožeta Možine Uroš Šušterič, ki je opisal svojo zgodbo člana četniškega gibanja. Opozoril je na pojem domoljubja, ki je bil v gibanju zelo prisoten, isto si upa trditi tudi za vaške straže in domobrance, zato jih iz tega in drugih vidikov spoštuje. Boji se, da bodo prizadevanja za pokop vseh žrtev zmanipulirana, tako kot so mnogi uspešno popackali pojem sprave.

Jože Bartolj je izpostavil, da je beseda sprava uporabljana na veliko nenavadnih načinov. Zato poziva vse, ki jo uporabljajo, da najprej opišejo, kaj pod tem razumejo. Sam veliko bolj uporablja besedo sočutje, ki je dovolj jasna že sama po sebi. Druga pomembna misel iz njegove uvodne besede, pa je bila vzpodbuda, da je žrtvam in sorodnikom potrebno omogočati govoriti brez strahu. Strah je še prisoten, za kar je več razlogov.

Okrogla miza se je dotaknila tudi pokopa vseh žrtev, saj to zahteva tudi proces žalovanja, ki ne more biti tisto pristno, če svojci ne vedo za grobove pobitih in umrlih. Prisotni so bili mnenja, da je potrebno v spravnem procesu doseči temelj v resnici. Čeprav je resnica težka in je o njej danes še veliko skrivanja, ji bo potrebno dati osrednje mesto v spravnem procesu.

Aktualna je bila tudi razprava Franca Zabukovška, ki je opozoril na park Teharje, ki ni zaživel kot prostor, kjer bi lahko svojci in obiskovalci sočustvovali. Ob vhodu oz. v parku ni ničesar povedano o samem kraju in dogajanju, zato tudi sam doživlja sedanjo ureditev, kot še eno obliko prevare s strani države, ki je sledi o komunističnem taborišču navzven zabrisala, noče pa opozoriti na vso bolečino in strahote, ki so jih taboriščniki tam preživljali.

Moderator Tomaž Erzar je v zaključni razpravi izpostavil, da je potrebno žrtvam dati priložnost, da bi govorile, saj je ideološki boj odrinil osebne zgodbe na rob. Resnica mora biti temelj, a se je zaradi močnih čustev, strahu in veliko različnih hotenj in interesov potrebno o dejstvih pogovarjati strpno in s pazljivostjo.

Video in foto: Socialna akademija.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.