Glavna novica je seveda zgodovinski poraz krščanskih demokratov, Olaf Scholz je sicer zmagal, ampak še ni trdno v kanclerskem sedlu, saj ostal brez čisto leve večine.
Letošnje najpomembnejše volitve v Evropi bodo že čez slab mesec. Kar je bilo še pred kratkim videti kot sprehod za vladajoče krščanske demokrate, se je spremenilo v pravo kriminalko. Za prvo mesto in kanclerski položaj se potegujejo trije enakovredni kandidati, pravzaprav kandidatka in dva kandidata.
Vsaka kriza naplavi ob številnih poražencih tudi zmagovalce, celo take, ki bi jim napol v šali in napol zares lahko rekli “vojni dobičkarji”. Čeprav je kriza, ki jo je povzročil koronavirus, za mojo generacijo drugačna … Beri dalje
Stranke levice in leve sredine so včeraj dosegle celo za Hamburg osupljivih 72 odstotkov glasov. Dobra novica bi znala za demokristjane biti le, da je glasove prvič po dolgem času izgubila Alternativa za Nemčijo. Če bi dejansko izpadla iz deželnega parlamenta, kot so kazale prve napovedi, bi to verjetno pomenilo njen zaton vsaj na severozahodu Nemčije. Zdaj je oslabljena, s čimer se bo vsaj pritisk z desne na krščanske demokrate nekoliko zmanjšal. Vendar nemškim konservativcem že dolgo ni šlo tako slabo kot malo pred koncem predolge vladavine Angele Merkel.
Najprej moram povedati, da bo Nova Slovenija, če se bo dejansko zasidrala v sredini, kot je zdaj, po kongresu, tudi uradno njen cilj, naredila slovenskemu političnemu prostoru eno največjih uslug sploh. Zato bi ji na … Beri dalje
Voditelj Alternative za Nemčijo v Turingiji Björn Höcke sodi med izrazite pripadnike desnega krila v stranki, za katero spogledovanje s Hitlerjevo dediščino ni tabu, vsaj ne v zadostni meri.
Za Nemčijo bo zelo neprijetno, če bi vladajoča politika iz obrambe prvega mesta v obeh vzhodnonemških deželah izpeljala sklep, da lahko družbeno soglasje pomika še naprej in vedno bolj v levo.
Pred nekaj tedni sem zapisal, da bo, če postane nova predsednica krščanskih demokratov nekdanja desna roka Merklove Annegret Kramp-Karrenbauer, ves teater z odstopom kanclerke s čela stranke dokaj nesmiseln. V petek zvečer se je zgodilo … Beri dalje
Polovično slovo nemške kanclerke Angele Merkel je nemara prišlo nepričakovano, vendar ravno še zadnji trenutek, če želi Merklova dejansko sama odločati o času in načinu svoje politične upokojitve. V zadnjih letih poznamo kar nekaj primerov, … Beri dalje
Nekdanji župan Kamnika se je ravno še uspel srečati z najmočnejšo žensko na svetu, ko je Evropa začela šteti čas po Merklovi. Nemška kanclerka je tudi na Slovenskem vsaj do migrantske krize bila deležna nespornih … Beri dalje
Razen v Avstriji so danes volili tudi v eni največjih zveznih dežel v Nemčiji, na Spodnjem Saškem, domovini nekdanjega kanclerja Gerharda Schröderja in nekdanjega zveznega predsednika Christiana Wulffa. Če bodo sedanje številke obveljale, bodo krščanski … Beri dalje
Pravzaprav naj bi bil včerajšnji večer namenjen predvsem kronanju Angele Merkel. Čeprav je gospa s svojo bratovščino postala prepričljiva relativna zmagovalka, kupa rezultata skoraj ne more več prenesti dodatnih kapelj pelina. V finišu volilne kampanje … Beri dalje
Po preobratov polnem volilnem letu so volivci v Nemčiji pripravili manjšo senzacijo, a z drugačnim predznakom kot pred štirimi leti, ko so Merklovi skoraj namenili absolutno večino sedežev. Tolikšnega padca krščanskih demokratov, kot ga kaže … Beri dalje
Dobro mišljena tranzicija je ostala nedodelana in pohabljena delno iz opravičljivih razlogov s preobremenjenostjo z osamosvojitvijo, vendar vsaj delno tudi zaradi premajhnega zavedanja koalicije Demos, o nujnosti celovitosti tranzicije in to kljub temu, da nam je dr. Adenauer dal navdušujoč zgled.
Uspeh v Severnem Porenju-Vestfaliji kajpak šteje daleč največ, ker gre za po prebivalstvu daleč prvo zvezno deželo, ki je bila za nameček zadnjih pet desetletij trdnjava “rdečih”, čeprav v njej korenini tudi Center, katoliški predhodnik krščanske demokracije. Socialdemokrati so imeli v tej deželi ministrskega predsednika neprekinjeno od 1966 do 2005 in potem od 2010.
V senci velike Francije je včeraj volila tudi mala severnonemška dežela Schleswig-Holstein. Ni moč reči, da so bile tamkajšnje volitve nepomembne. Velikanski uspeh tamkajšnjih krščanskih demokratov, ki so z znatno prednostjo premagale vladajoče socialdemokrate, utegne odmevati ne samo prihodnji teden, ko bodo deželni parlament volili v največji nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, marveč celo na jesenskih zveznih volitvah.
Za Merklovo in CDU včerajšnji dosežek ni samo prvi uspeh po zelo dolgem času, marveč je tudi razlog za olajšanje. Seveda so Posarci nagradili predvsem Kramp-Karrenbauerjevo in ravno niso hoteli, da bi v njihovem lokalnem spopadu odločali zvezni dejavniki, zato so tako množično pridrli na volišča. Toda tolikšna razlika na vrhuncu evforije zaradi Schulza bo težko ostala brez odmeva na majskih deželnozborskih volitvah.
Vrnitev Martina Schulza iz Bruslja je, kot zdaj kaže, za socialdemokrate pomenila preboj. Dolgoletna prednost “črnih” se je tako rekoč v trenutku stopila praktično na ničlo, in to pol leta pred volitvami. Zakaj v takih razmerah podariti predsedniški položaj strankinemu vojaku SPD Franku-Walterju Steinmeierju?
Pa so minile še volitve v nemški prestolnici. Glavna novica je gotovo, da sta obe “ljudski stranki” skupaj osvojili “veličastnih” 39 odstotkov glasov, kar je bil še ne tako daleč nazaj zelo povprečen izplen za … Beri dalje
Če je še na začetku predvolilnega boja za volilno supernedeljo v treh zveznih deželah v Nemčiji kazalo, da bi se lahko krščanski demokrati Angele Merkel na stolček šefov deželnih vlad usedli v vseh treh, je že precej časa pred volilnim dnem to postala erozija takih možnosti. Toda večer 13. marca se je iztekel še slabše od zadnjih napovedi.