Sramežljivi otroci aktivno delajo na tem, da bi jih čim več ljudi sprejelo. Oni razvijajo tako podobo (imidž), ki bi lahko pripomogla k pridobitvi popularnosti v njihovem družbenem krogu. Sanjarijo o slavi, o tem, kako jih bodo vsi ljudje, tudi neznanci, sprejemali in imeli radi, in bodo na tak način vsem pokazali, koliko so oni v resnici vredni.
V Sloveniji smo zadnje čase priča televizijskemU razcvetu. Nove serije in resničnostni šovi rastejo kot gobe po dežju in zdi se, da so tokrat ustvarjalci zadeli v polno. Popularnost slovenske produkcije še nikoli ni bila … Beri dalje
Glavna dobrobit »razmišljanja od strani« je nastanek nečesa novega. Oseba, ki na ta način razmišlja, lahko v svoji zavesti na nov način poveže predstave, ki nikdar prej niso bile povezane. Zato je lateralno razmišljanje psihična osnova ustvarjalnosti. Vsi otroci imajo prirojeno sposobnost lateralnega razmišljanja, a jih učimo, naj razmišljajo racionalno, kar pomeni linearno.
Občasno se starši sprašujejo, zakaj njihovi otroci, sicer ljubljeni in skrbno negovani, v času približevanja polnoletnosti nimajo nikakršne lastne motivacije, nobenih ciljev, nobenih ambicij, h katerim bi stremeli. Vse več je takih otrok, ki so pasivni, z zmedeno in napačno orientacijo, brez jasnega motiva in cilja.
Pred časom sem v Svetem pismu naletel na odlomek, ki je tipično moški, za katerega se zdi, da kar vabi moške k še bolj mačističnemu obnašanju. Res, včasih se za kakšen del Svetega pisma prav zdi, da je napisan za moške: Budni bodite, stojte trdni v veri, možati bodite, bodite močni! Pri vas naj se vse dela iz ljubezni. 1 Kor 16, 13-14 Kaj za današnjega moškega pomeni biti buden?
Obstajajo »očetove hčerke«, »očetovi sinovi« in »mamine hčerke«, a je verjetno najbolj znamenit »mamin sinko«. Čeprav je »mamin sinko« fizično odrasel moški, ni od mame dobil psihološkega dovoljenja, da čustveno odraste. Te mame so zelo posvečene sinu in pogosto v tem odnosu najdejo svoj smisel življenja.
Ker večina ljudi vstopa v zveze in zakon tako, da se najprej zaljubijo v drugega, posledično razočaranje naredi nadaljnjo usodo teh zvez nepredvidljivo. Različni statistični podatki prikazujejo, da je naš model izbiranja čustvenega partnerja na osnovi zaljubljanja neuspešen. Kljub temu zaljubljanje še kar naprej kolektivno mistificiramo in slavimo kot visoko življenjsko vrednoto.
Kaj mislite, ali obstaja “ljubezen na prvi pogled”? Tisti, ki so sposobni dobro razlikovati ljubezen in zaljubljenost, povedo, da lahko obstaja zaljubljenost na prvi pogled, nikakor pa ne ljubezen na prvi pogled. Ker imamo lahko radi samo tisto osebo, ki smo jo poprej dobro spoznali in sprejeli.
Pred leti je Dane Cook, znani ameriški stand-up komik, tvitnil: “Valentinovo je čas, ko praznuješ svojo zaljubljenost. Razen če nisi samski in osamljen, potem se ta dan imenuje dan za pranje perila”. Odkrili smo zelo navdihujočo ljubezensko zgodbo, dveh mladih za katera bi bilo lahko letošnje valentinovo “dan za pranje perila”, pa ni.
Kot eden izmed najpogostejših vzrokov za razvezo se navaja razlog “vmešavanje zakončevih staršev v najin zakon«. Ta pojav družinski terapevti označujejo kot “problem z mejami”. Menijo, da gre za posledico nezmožnosti staršev, da vidijo novo skupnost, v katero je stopil njihov sin (ali njihova hčerka), kot resnično nov, ločen subjekt. Kot da se je njihova obstoječa družina povečala za novega otroka.
Pred nekaj tedni se je na jumbo plakatih pojavila reklama, ki je napovedovala iskanje pravega moškega. Najprej sem pomislil, da bo to v nadaljevanju reklama za kakšen resničnostni šov. A še preden sem do konca razmislil in kaj napisal, so me prehiteli z odgovorom, da je “pravi moški tisti, ki skrbi zase”. Nisem vedel, da je to tista ključna lastnost, ki najbolj določa pravega moškega.
Ena izmed najbolj zaželenih in cenjenih osebnostnih lastnosti je humor. Številne raziskave partnerskih odnosov kažejo, da ženske, na primer, navajajo duhovitost moških kot eno izmed najbolj privlačnih in pomembnih lastnosti namišljenega idealnega partnerja. Duhovita oseba je zaradi svojega razvitega smisla za humor nadvse priljubljena v vsaki družbi.
Kako me je zadelo, ko je Aleš Čerin pred dnevi izrekel te besede! Kako sem hipoma v sebi prepoznal tisto globoko hrepenenje po ljubezni, sprejetosti, naklonjenosti, sočutju …! In kako mi je postalo jasno, da … Beri dalje
Nekega dne sem se odločila, da svojo življenjsko pot obarvam malo drugače, da pogledam čez ograje, tvegam in izkusim druge svetove. Oktobra 2011 sem se odločila, da malce spremenim ravno življenjsko pot, odložim redno službo … Beri dalje
Eden od glavnih problemov sodobnega starševstva je, da narašča število staršev, ki kažejo starševsko nemoč. Oni so vzgojno nemočni, ker ne uspejo vplivati na vedenje svojega otroka in oblikovati njegovega vedenja. Končna posledica njihove vzgoje je, da ne morejo in ne uspejo pripraviti otroka za samostojno življenje v družbi in s tem izpolniti svoje starševske dolžnosti.
Se danes, v obdobju IT tehnologij, vzgojitelji, šola, starši, Cerkev, država še sprašujejo o vlogi, smislu in pomenu uličnega dela z mladimi? Ulične vzgoje? So mladi na ulici še omembe vredna populacija, ki nas vznemirja … Beri dalje
Spet je tu december, leto se izteka k svojemu koncu. Advent. Slutnja zime in poslavljanja. Številni končujejo letošnje leto z mešanimi občutki, z boječo gotovostjo, da se pred našimi očmi končuje neko obdobje. Ne zgolj še eno leto v osebnem življenju, ampak obdobje skoraj dve tisočletji trajajoče vijugaste rasti nekega kontinenta, neke kulture, neke civilizacije.
Sem Tomo Orel, imam zaključeno srednjo šolo in sem faliran študent ekonomije. Zavzemam se za pravico do naziva! Želim, da me nazivate z doktorskim nazivom. Kljub svoji (ne) izobrazbi se počutim doktor znanosti, ki je ujet v telo osebe brez dokončane izobrazbe. Ti moji občutki so resnični, zato nihče nima pravice trditi, da tudi moj naziv ni resničen. Vsem akademofobom, nestrpnežem in ljudem polnih predsodkov želim sporočiti, da tovrstni doktorji znanosti, kot sem sam, že obstajajo in so med nami, ampak so se zaradi šikaniranja in strahu pred diskriminacijo in medijsko izpostavitvijo, prisiljeni skrivati in prikrivati način pridobitve doktorata.
Nekje sem slišal: “Kjer moli oče, moli cela družina.” Ko sem slišal tale stavek, me je v resnici presenetil njegov pomen. Do takrat sem bil nekako prepričan, da je pravzaprav za versko vzgojo otrok in ohranjanje vere bolj pomembna mama. Ali pa v naših razmerah stara mama. Nekje sem celo našel podatke iz neke raziskave, ki je pokazala, da veliko več ljudi ohrani vero v odrasla leta, če je v družini molil oče.
Pred časom je pri nas izšel roman ameriškega avtorja Briana J. Gaila, ki v slovenščini nosi naslov Brez očeta. Knjigo sem vzel v roke predvsem zaradi provokativnega naslova, saj gre za temo, o kateri se … Beri dalje