Duhovitost

Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Ena izmed najbolj zaželenih in cenjenih osebnostnih lastnosti je humor. Številne raziskave partnerskih odnosov kažejo, da ženske, na primer, navajajo duhovitost moških kot eno izmed najbolj privlačnih in pomembnih lastnosti namišljenega idealnega partnerja. Duhovita oseba je zaradi svojega razvitega smisla za humor nadvse priljubljena v vsaki družbi. Kaj sploh je duhovitost, smisel za humor?

Če začnemo pri etimološkem pomenu besede, duhovitost pomeni »vrtljiv duh«, torej osebo, katere duh ne počiva, tudi če je oseba mirna. V psihološkem smislu duhovitost pomeni osebo, katere duševni procesi so tako živahni, tako da nas ta oseba pogosto preseneča s svojim izvirnim načinom povezovanja pojmov v medsebojne odnose. Duhovit človek je ustvarjalen, a rezultat njegovega ustvarjanja niso praktične stvari, temveč so rezultat novi pomeni. To je oseba, ki se igra, a rezultat teh iger so nove duševne podobe, koncepti in besede.

Ko v družbi duhovitega človeka slišimo njegove »pestre« asociacije, te vplivajo na naše duševne tokove: opuščamo svoje toge duševne predstave in se začnemo še sami poigravati s svojimi duševnimi predstavami. Prav zaradi tega, ker s svojimi originalnimi povezavami žgečka duševne tokove drugih ljudi in povzroči, da se poleg njega tudi drugi s tem sprostijo in razbremenijo, je duhovit človek priljubljen v družbi. Duhovit človek svojo igro, svoj »duh« vnaša v dano družbo in jo razvname ter poživi.

Če želim biti duhovit, moram biti sproščen, saj si samo v stanju sproščenosti lahko dovolim igranje s povezavami pojmov. In ko je nekdo sproščen in ko se igra, potem je spontan. To je še ena družbena moč duhovitih ljudi, saj ne samo da se v njihovi družbi težko dolgočasimo, temveč nas spodbuja, da postanemo spontani.

Zaradi vsega tega se zelo duhoviti ljudje težko upirajo pozivom, da zavzamejo v družbi vlogo zabavljača. Čeprav je prijetno preživeti nekaj časa v družbi nekoga, ki nas zabava s svojim humorjem in nas s tem sprošča, je za kakovost mojega življenja bolj pomembno, da najdem in izražam svoj smisel za humor. Obstaja veliko situacij v življenju, v katerih nam duhovit odnos do sebe, drugih in sveta lahko precej pomaga.

Čeprav številni mislijo, da je duhovitost prirojena, danes vemo, da je duhovitost sposobnost, ki se jo učimo in jo razvijamo od otroštva naprej. Če je otroku dovoljeno sanjariti, se igrati z duševnimi podobami, ki jih otrok med seboj povezuje na neobičajen način, bo otrok krenil po poti duhovitosti, ko dojame, da njegove domislice zabavajo druge ljudi. Če otroku prepovemo, da se »poneumlja« in od njega ves čas zahtevamo resnost, potem mu s tem zmanjšamo možnost, da bi razvijal svojo duhovitost. Ko otroku, ki se igra in v tej igri vozi škatlico kot letalo, »racionalni« starš govori, da to ni letalo, temveč samo navadna škatlica, s tem ne razvija otrokove racionalnosti, temveč duši duh otroka. Duh pa je, seveda, naše največje bogastvo.

Prevedel Robert Šifrer. Prvič objavljeno na portalu politika.rs. Objavljeno z dovoljenjem avtorja, več o Zoranu Milivojeviću lahko preberete na povezavi.