Virtualni jaz

Kadar ima nekdo mnogo več virtualnih »potrditev« in »prijateljev« kot v resničnem življenju, kadar se v navidezni skupnosti počuti mnogo bolje kot v realni skupnosti, tedaj se oddaljuje od realnega sveta. Tisti, ki se nahajajo v procesu oblikovanja svoje osebnosti, so najbolj izpostavljeni tveganju, da njihov virtualni jaz »požre« njihov šibek, realni jaz. In ti ljudje so mladi in otroci.

Vsakič, ko se zmotim

Vsakič, ko se nekdo zmoti, ko naredi napako, se počuti bolj ali manj neprijetno. Ko uvidi, da je njegova napaka povzročila neko večjo negativno posledico – škodo – in je tako škodoval nekomu drugemu, se … Beri dalje

Zmerjanje samega sebe

Ko oseba komentira sebe in svoje postopke, lahko naglas ali pa v »notranjem govoru«,  to imenujemo notranji komentar. Če pa oseba na te komentarje še odgovarja sama sebi, pa imenujemo to obnašanje »notranji dialog«. Na … Beri dalje

Čustva zožijo perspektivo

Zahvaljujoč spoznanjem, ki izhajajo iz raziskovanj čustvenih reakcij, danes nič več ne gledamo na ljudi kot na žrtve svojih čustvenih stanj, ki naj bi jih bilo nemogoče kontrolirati. Danes vemo, da ljudje »proizvajajo« svoja čustva tako, da neki situaciji, ki jo opazijo, pripišejo nek pomen.

Ko moj bližnji ne vidi problema

Kadar ljudje vidijo pijanega človeka, kako se opoteka po ulici, mu mnogi želijo pomagati, ampak se hkrati zavedajo, da je le neznanec, za katerega nihče ne ve, kako se bo odzval, zato opustijo pomoč in … Beri dalje

Psihologija navijanja

Večino tekem od športnih do političnih se odvija pred javnostjo. Navijanje ljudstva za eno stran in hkrati proti drugi strani je eden izmed zelo razširjenih pojavov v različnih pogledih družbenega življenja. Glede na to, da … Beri dalje

Kolektivna površnost

Sodobni človek je pogosto v situaciji, ko je njegova pozornost v glavnem preplavljena z raznoraznimi informacijami. Lahko se vprašamo, kako ta poplava informacij vpliva na ustvarjanje našega znanja, spomina in navsezadnje tudi na naše možgane. Koliko od tega, kar sprejemamo in zaznavamo, v vsakodnevnem življenju ostaja v nas in kako na nas vpliva, ugodno in neugodno?

Prostor udobja

V raznih situacijah se ljudje počutijo zelo različno: v nekaterih jim je prijetno, v drugih jim je neprijetno, v tretjih nimajo nekega posebnega občutka. S prostorom udobja (cona komforta) poimenujemo tisti del sveta, tisti psihološki … Beri dalje

Vse ljubezni običajne ženske

Kadar govorimo o ženski, jo je potrebno pojmovati kot vsako odraslo osebo ženskega spola, ne glede, ali je stara 60, 40 ali 20 let. Če izhajamo iz predpostavke, da znotraj svojega odraslega življenja niso ljudje ves čas isti, ampak se spreminjajo, rastejo v psihološkem in čustvenem smislu, se razvijajo in dozorevajo, iz tega sledi, da se menjajo in spreminjajo njihova stališča do nekih pomembnih življenjskih pojavov, kot je npr. stališče do ljubezni.

Otroške princeske in mali princi

Starši se trudijo, da ne glede na svoje resnične materialne možnosti otroštvo svojih otrok naredijo dostojno svojim princeskam in malim princem. Otroštvo tako postaja pravljica, v kateri ima otrok ves čas občutek, da je ljubljen in sprejet. Zaradi imperativa stalno srečnega otroka starši hitro opustijo vse svoje zahteve, ki pri otrocih povzročajo neprijetnosti in frustracije.

Identiteta sveta

Kadar se človek vpraša: » Kdo sem?«, bodo vsi iskreni odgovori opisali njegovo identiteto. Če pa ima nekdo težave, da opredeli samega sebe, tedaj govorimo o krizi ali zmedi identitete. Podobno je, ko se vprašamo, … Beri dalje

Ohlajanje hvaležnosti

Občutek hvaležnosti ima visoko vrednost takoj, neposredno po prejemu usluge. Bolj ko čas mineva, bolj se občutenje hvaležnosti počasi izgublja, vse dokler ne izgine. Namesto občutenja hvaležnosti ostane samo zavedanje in spominjanje na dobljeno uslugo. Odvisno od karakterja pa se lahko tudi to spominjanje potisne v pozabo. Ta proces imenujemo hlajenje hvaležnosti.

Kramljanje

Kramljanje je pomembna družbena veščina, ki deluje tako, da neznancem ni neprijetno v skupnem času in prostoru. Ta veščina vsebuje občutek za mero: kako se kramljanje začne, kdaj je potrebno spremeniti temo, katerih tem se je potrebno izogibati in jih niti ne smemo začeti ter podobne socialne spretnosti.

Bolezen, strah in pregled

Splošno znano je, da se bolezen najbolje zdravi v zgodnji fazi poteka, tako da ljudje vedo, da je razumna reakcija na pojav simptoma obisk zdravnika z željo po pregledu. Toda opisano čustveno stanje vpliva na človeško obnašanje dosti močneje od razuma. Namesto da se ukvarjajo s simptomi, ljudje začnejo nezavedno zmanjševati svoj strah pred boleznijo.

Učitelj kot tretji starš

Projekcija je nezaveden psihološki mehanizem, s katerim izkrivljamo resničnost. Kadar nam nek nov dražljaj iz zunanjega sveta izgleda podoben dražljaju iz preteklosti, takrat naš um istočasno obdeluje informacije iz sedanjosti in preteklosti. Če je nekoga … Beri dalje

Pedagoška pogodba staršev in učiteljev

Avtoritativni ali tradicionalni model poučevanja postavlja učitelja na prvo mesto. Daje mu moč. A učence postavi v točno določeno družbeno vlogo ubogljivega in poslušnega prejemnika znanja. Učiteljem je ta model najbolj primeren in pričakujejo, da starši učencev v njem podprejo učitelje. Storitveni model pa je popolnoma obrnjen na glavo. Na prvo mesto postavlja učenca in mu preko staršev daje moč.

Teatraličnost

Nekateri ljudje se v vsakodnevni komunikaciji obnašajo kot slabi igralci. Ne glede na to, o čem se pogovarjajo z drugimi, to delajo preveč naglašeno, pretirano poudarjeno. Njihovi stavki so polni pretiranih in slikovitih besed, oznak in pridevnikov. Včasih preglasno govorijo, ampak vedno dramatično predstavljajo svoj močan čustveni doživljaj, ki spremlja njihovo zgodbo.

Izmikanje vsakemu konfliktu

Za razliko od ljudi, ki v konfliktnih situacijah naredijo eno skrajnost, tako da od drugih zahtevajo, da jim znova in znova zadovoljujejo in izpolnjujejo vsako njihovo željo, obstajajo tudi ljudje druge skrajnosti, ki se ob vsakem konfliktu umaknejo in popuščajo drugi strani. Družbeno okolje prve skrajneže doživlja kot »okorneže« in »težake«, druge pa kot »zelo fine, prijetne« in »izjemno ljubeznive« ljudi.

Kazen za brezčutnost

Na drugega gledamo skozi prizmo koristi, kot na predmet, katerega edini namen je, da služi zadovoljevanju kratkotrajne želje. Kot da je človeška družba postala velik supermarket, v katerem jemljemo druge ljudi, da bi jih izkoristili, in jih nato vračamo z reklamacijo in vzamemo neke druge ljudi. Ta trend, ki obstaja zagotovo pri mladi generaciji, imenujejo narcisoidnost.

Razvajen ali prezaščiten otrok?

Starš, ki je v stalnem strahu, da se bo otroku nekaj slabega zgodilo, je obseden s tem, kako vse bi zaščitil otroka pred raznoraznimi nevarnostmi in tveganji. Tak starš ne uči otroka, kako naj se varuje sam, ampak ga sam stalno varuje in ščiti. S takim obnašanjem otroku daje dve slabi sporočili: da je on majhen in nemočen, ter da je ta svet zelo nevarno mesto.