Biti moramo boljši in zmagovati!

Ste v soboto zvečer gledali nogomet? Ste spotoma preklapljali še na prenos košarke? Ste ob vodstvu slovenskih reprezentanc dobili tisti znani stisk želodca, ki ga ustvari prepričanje, da tole ne bo šlo dolgo? Niste sami. Pravzaprav je nacionalno trepetanje, ki ga verjetno ob spremljavah športov zaznajo celo seizmografi potresnih opazovalnic, nekaj splošnega in Slovencem lastnega.

Begunci

Nedolgo tega sem pri peščici “frijateljev” (Facebook prijateljev) opazil prispevke s proti begunsko in proti muslimansko tematiko. To me preseneča, ker sem dokaj zadržan pri potrjevanju prošenj za frijateljstva. Poleg tega mi gre pošteno na živce. Zato, ker ne maram ksenofobov in propagandistov, pa tudi zaradi topoumnosti ali preproste slepote avtorjev.

Dolžnost države do žrtve

Marsikdo je že dejal, da sprave pri nas nikoli ne bo in družbene okoliščine do zdaj žal temu kar pritrjujejo. Sam pa sem prepričan, da bomo enkrat dosegli stopnjo demokracije, ki bo to omogočila. Za zdaj ostaja, da so posledice vojne in revolucije, ki sta odprli razsežnosti nečloveškega ravnanja, uveljavljali ne-vrednote kot laž, prevaro, nasilje, nespoštovanje osebe in njene lastnine, trajno pohabile družbeno in osebno zavest.

Med najstarejšimi slovenskimi naselbinami v ZDA

Slovensko naseljevanje v Minnesoti, deželi 10.000 jezer, ima zelo zanimive začetke. Duhovnik Franc Pirc (1785-1880), ki je bil pred tem začetnik sadjarstva na Kranjskem in o tem napisal tudi prvo knjigo v naših deželah, se je tako navdušil nad pismi škofa Friderika Ireneja Barage, da se je tudi sam odločil za misijonarstvo med severnoameriškimi Indijanci.

Politična vladavina mase

Ljudje mase si poželijo položajev v družbi, ki jim ne pripadajo. Opažamo, da so se posamezniki iz mase polastili v družbi večino vodstvenih položajev, ki jim zaradi svoje neusposobljenosti niso kos. Zato znanje, usposobljenost, odgovornost itd. v naši družbi niso več vrednote. Lažni intelektualci so na pohodu in družbena klima je takšna, da jim tudi uspeva zasesti položaje, na katerih ne bi smeli biti.

Odtlej je lahko govoril tudi z Bogom

Evangelist Marko pripoveduje o večdnevni Jezusovi poti, ki se je začela v današnjem južnem Libanonu, v mestih Tir in Sidon, in se nadaljevala pod goro Hermon v Deseteromestje, v pokrajino na današnji tromeji med Sirijo, … Beri dalje

Saga o minimalni plači

Kot že mnogokrat poprej smo ponovno postali del nadaljevanja sage in medijskega pompa o novem starem predlogu o zvišanju minimalne plače. Gre za sindikalni dolgoročni projekt, s katerim vsake toliko časa demagoško opletajo v medijih in pred svojimi člani, ki jim za njihovo (ne)delo plačujejo ne tako majhno članarino, poskušajo opravičiti svoj obstoj.

Izgubljena ‘nacistična’ zaklada

Nedavno je v poljski javnosti odjeknila vznemirljiva novica, da sta Nemec in Poljak v bližini Vroclava odkrila sloviti nacistični vlak, pogrešan vse od konca 2. svetovne vojne, ki naj bi v svojih vagonih skrival najrazličnejše dragocenosti, še zlasti predmete izdelane iz žlahtnih kovin. Nemci naj bi ga skrili v neznanem podzemnem rovu, da bi ga tako obvarovali pred plenjenjem Rdeče armade.

Ugrabljena strpnost

Strpnost je ena izmed velikih zapovedi sodobne družbe. Spada v red pojmov kot svoboda, enakost, človekove pravice, pluralizem, demokracija. Če komu pravimo, da je strpen, mu priznamo človeško širino in sposobnost za ustvarjanje odprte družbe. Če koga označimo za nestrpnega, ga razumemo kot socialno razdiralnega, kot morebitno grožnjo sami demokraciji.

Vzgoja otrok v Ameriki

Del letošnjih počitnic smo z družino preživeli v Koloradu v ZDA. Čas je bil prekratek, da bi lahko doživeli poglobljeno izkušnjo o tem, kako je z vzgojo otrok v tej deželi. Vseeno pa je bilo … Beri dalje

Ob rob kamniškim dogodkom

Kamniškim občinskim možem dajem v razmislek besede Hannah Arendt, ki je šokirala »pravični svet« z izjavo, da Eichmann ni bil nikakršna »pošast«, kakor ga je skušalo prikazati izraelsko sodstvo. Bil je običajen birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Izgubili bomo mi. Kamničani. Slovenci. Ljudje. Ne le tisti, ki si želijo poimenovanja po Balantiču.

V korist beguncev ali levičarskega enoumja?

Mediji dominantne kaste so v en glas zagnali vik in krik zaradi tvitov, ki sta predlagala prav nič človeško reševanje begunske krize. Seveda ni problem, da so se medijo ob to spotaknili, čeprav, roko na srce, sploh ne trznejo, ko se vedno znova oglasijo junaki, ki po spletu razlagajo, da »smo jih še premalo pobili«. … Problem vidim v tem, da je vse skupaj izzvenelo tako, kakor da je to stališče katoličanov.

‘V pričakovanju barbarov’

Bi se soočali s »pričakovanjem barbarov«, če ne bi ljudje iz našega sveta v golem pohlepu po surovinah in delovni sili tako nespametno in stihijsko očrtavali meja, da ljudstva znotraj njih ne zmorejo živeti v sožitju? Bi bilo drugače, če ne bi kar naprej stavili na sumljive tipe v teh deželah, samo da ohranjajo svoj vpliv?

Po nekdanjih poteh nedolžnih žrtev

Julijski dan je. 2014. Med dežjem in soncem. Kapelica na desni, na levi kozolec. Takoj zatem gručasta vas. Pevno. Cerkev na sredi. Nato kolovoz. Nadaljujemo peš. Bogdan, Janez, Mile in jaz. Tiho. Povsem tiho po … Beri dalje

TEŠ 6, prispodoba razpada vrednot

Pravljičarji nam omenjajo poslovne skrivnosti! V energetiki ni poslovnih skrivnosti, ne v energetski stroki, ne v gospodarnosti, s temi svarili želijo odgovorni strokovnjaki le prikriti svojo nestrokovnost, nesposobnost ali nezakonitost. Vsi tekmeci v sosednjih državah vedo, kolikšna bo cena električne energije iz TEŠ 6, pa tudi iz HSE. Le mi, ki bomo vse to plačali, ne smemo.

Brez vsake pravice

Pred mesecem in pol so svet pretresli grozljivi videoposnetki, ki dokazujejo, da ameriška organizacija Načrtovano starševstvo (Planned Parenthood) poleg splavov, ki jih opravlja, vzporedno pelje še trgovino s telesi splavljenih otrok. Izkazalo se je, da izvajanje splava prilagajajo potrebam po delih teles za prodajo.

‘Gledate samo na zunanjost’

Nekoč, nekje, je živel mlad fant, ki je bil skoraj vedno dobre volje in je svoje veselje nadvse rad delil z ljudmi, ki so ga obkrožali. V vsaki, tudi najmanjši stvari je znal videti nekaj … Beri dalje

Manfred Deselaers: “Ko me vprašajo, kje je bil Bog v Auschwitzu …”

Kaj se je torej zgodilo z ljubeznijo v življenju Rudolfa Hössa, poveljnika Auschwitza, je postalo moje osrednje vprašanje v knjigi. Čutil sem, da to moram narediti, kajti če nima smisla govoriti o Bogu v Auschwitzu, potem nima smisla govoriti nikjer drugje. In kako naj govorim o Bogu, če moja vera tukaj ne deluje?