Saga o minimalni plači

bog denar človek Kot že mnogokrat poprej, smo ponovno postali del nadaljevanja sage in medijskega pompa o novem starem predlogu o zvišanju minimalne plače. Gre za sindikalni dolgoročni projekt, s katerim vsake toliko časa demagoško opletajo v medijih in pred svojimi člani, ki jim za njihovo (ne)delo plačujejo ne tako majhno članarino, poskušajo opravičiti svoj obstoj.

Sindikati poudarjajo, da ne gre za zviševanje minimalne plače, temveč naj bi se njihov predlog nanašal zgolj na redefinicijo minimalne plače, ki določa, da je to minimalna plača za polni delovni čas z vsemi dodatki. Upoštevanje predlagane spremembe bi vsekakor zvišalo minimalno plačo. Minimalno plačo zagovarjajo kot enega najpomembnejših instrumentov na trgu dela, ki naj bi prejemnikom zagotovil dostojno življenje. Le-ta naj bi bila postavljena na prenizki ravni, kar naj bi bil razlog za materialno prikrajšanost prejemnikov.

Sindikati svoj predlog seveda opremijo in začinijo z vsemi proti (neo)liberalnimi in proti kapitalističnimi gesli in parolami. Ob njihovih javnih nastopih in predstavitvah, ki so seveda vedno dobro obiskane s strani množičnih medijev, tako lahko poslušamo o izkoriščanju delavcev in njihovi revščini ter na drugi strani o bogatenju grabežljivih kapitalistov in podjetnikov. Napovedan je bil celo oster boj za dodatke …

O minimalni plači

Raziskave kažejo, da institut minimalne plače najbolj škodi prav ranljivim skupinam, katerim naj bi bil sploh namenjen – to je neizobraženim in neizkušenim kadrom.

Poglejmo kako. Prosto tržni sistem sam vzpostavi plače za vse zaposlene, ki tako prejmejo neko vrednost za svoje delo. Na primer: če Janez s svojim delom na uro ustvari 5€ za podjetje A, medtem ko je njegova urna postavka 3€, potem bi mu bilo podjetje B pripravljeno ponuditi 3,1€ na uro, saj Janez s svojim delom prinaša zaslužek. Iz istega razloga ga želi podjetje A obdržati, tako Janezu ponudi 3,2€ na uro. Ob nadaljevanju pogajanj Janezova urna postavka doseže 5€. Ob tej urni postavki mu nobeno podjetje ni pripravljeno ponuditi več, saj bi z njegovo zaposlitvijo ustvarilo izgubo. Kaj pa se zgodi, če z minimalno plačo urno postavko zvišamo na 6€? Potem Janez službo izgubi, saj podjetju prinaša izgubo.

Minimalna plača prav tako povzroča neenake možnosti med različnimi skupinami. Mladoletniki in neizkušeni so ob vsakem povečanju minimalne plače prizadeti bolj kot odrasli oz. starejši delavci, saj je njihove produktivnost manjša. Zanimivo je, da v ZDA velja celo, da so zaradi istega razloga (ne zaradi rasizma) črnci bolj prizadeti od belcev. Edina prednost neizobraženih in neizkušenih kadrov, s katero lahko konkurirajo ostalim, je njihova nižja cena. Toda minimalna plača »izključi« to možnost in tako povzroči njihovo nezaposlenost. Tako minimalna plača v resnici najbolj škodi tistim, katerim je namenjena.

Sindikalni boj za višjo minimalno plačo

Zakaj torej minimalna plača dosega toliko podpore? Sindikati izkoriščajo dobre namene ljudi in njihovo željo pomagati drugim v stiski. V ta namen naj bi prisilili podjetja, da izplačujejo višje plače, saj menijo, da je to rešitev. Sindikati s svojo retoriko ustvarjajo vtis, da kdor nasprotuje povišanju minimalne plače, prejemnikom le-te ne želi pomagati. V resnici se nasprotniki povišanja minimalne plače zavedajo vseh posledic, ki jih ta prinaša – in to je, da današnji prejemniki minimalne plače jutri postanejo prejemniki socialne podpore.

Ali se slovenski sindikati v primeru minimalne plače zares borijo za boljše pogoje delavcev? V resnici ne. Ali potrebujemo take sindikate? Ne.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.