Šokantna novica o odkritju »zlatega vlaka«
Nedavno je v poljski javnosti odjeknila vznemirljiva novica, da sta nek Nemec in Poljak, v bližini Vroclava odkrila sloviti nacistični vlak, pogrešan vse od konca 2. svetovne vojne, ki naj bi v svojih vagonih skrival najrazličnejše dragocenosti, še zlasti predmete izdelane iz žlahtnih kovin. Nemci naj bi ga skrili v neznanem podzemnem rovu, da bi ga tako obvarovali pred plenjenjem Rdeče armade in morda pozneje z njegovimi dragocenostmi celo financirali tajne nacistične naveze ter bege svojih pomembnih funkcionarjev v države Latinske Amerike, ali pa so preprosto upali, da bo Šlezija po koncu vojne vihre spet nemška in se bodo lahko mirne duše polastili skritih zakladov, do takrat pa naj kar počakajo na varnem. Kdo bi vedel kaj so z njim nameravali Nemci storiti? Novico so povzeli tudi nekateri slovenski mediji, a pri nas ta vest ni dvignila kaj dosti prahu, kar pa se lahko zgodi v naslednjih mesecih, ko naj bi poljske oblasti tudi uradno potrdile njegov obstoj in neučakani javnosti predstavile dragoceno vsebino. Skrivnostnega zaklada, za katerega se že desetletja zanimajo številni pustolovci, pri njegovem iskanju pa so že sodelovali celo politiki in tajne službe, se je na Poljskem prijelo bajeslovno ime »zlati vlak« in ga je že dodobra obrasel bršljan številnih legend in mitov, ki burijo domišljijo. Kaj naj bi se pravzaprav zgodilo z njim v tistih spomladanskih dneh leta 1945, ko je bil zloglasni rajh že na svoji smrtni postelji in so se strupenjači, ki je slišala na ime Adolf, pisali poslednji dnevi življenja?
Vojne je konec, nacisti rešujejo »svoje« zaklade
Konec vojne se je zdel vse bolj neizogiben. Radijski zvočniki so vreščali o nemških izgubah na vzhodnih in zahodnih bojiščih. Vpadljivi naslovi časopisov so naznanjali prihod bližajočih se zavezniških sil. Tudi duhovniki s prižnic so poročali o skorajšnjem porazu Imperija, ki se je v svoji ošabnosti povzdignil do nebo kot Babilonski stolp in se mu je obetala podobna klavrna usoda. Prebivalci tedaj še nemškega mesta Breslau (Vroclav) v Šleziji so se odločili rešiti svoje premoženje, predvsem tisto, ki je imelo večjo vrednost. V ta namen naj bi z njim natovorili vojaški vlak. Vanj so spravili zlato iz vroclavskih bank, dragocenosti prebivalcev Vroclava, pokradene poljske in ruske umetnine, nakit, tajne arhive in morda celo skrinje s kosi slovite jantarjeve sobane ITD. Iskalcem zakladov, ljubiteljem pustolovskih zgodb in celo politikom se ob takšnih zgodbah »pocedijo sline«, mnogi še tako krepostni ljudje, pa postanejo podobni hijenam ali jastrebom, ki razgrebejo dragocenosti kot razpadajoča trupla. Nemci so se tega zavedali in zato še toliko bolj skrbno zavarovali zbrano bogastvo. V ta namen naj bi služilo protiletalsko topništvo in oboroženi vojaki, zadolženi za varen prihod zaklada do njegovega bodočega skrivališča. Vlak je naposled odpotoval iz Vroclava v smeri proti Świebodzicam in Wałbrzychu, a je še pred dosego slednjega »izpuhtel« brez sledu. Poznavalci pravljično obarvane zgodbe omenjajo več krajev, ki bi lahko služili za njegovo »zatočišče«. Med drugim se z njegovo usodo povezuje Sovje gore, kjer naj bi bil skrit v rovih namenjenih nemškim vojaškim eksperimentom, kar naj bi potrdil tudi major Hans von Schreck: »V Sovjih gorah smo v podzemlju skrili skrinje z dragoceno vsebino.« Spet drugi poznavalci pa s prstom kažejo na skrivnostni grad Książ oziroma domnevni rov pod njim, ki naj bi ga Rusi po koncu vojne zasuli. V zvezi z »zlatim vlakom« se omenja tudi druge lokacije. Ena takšnih je območje že omenjenega mesta Wałbrzych. Zanimive se zdijo tudi govorice o tem, da naj bi po ruski zasedbi Šlezije ostalo nekaj Nemcev, zadolženih za varovanje tega zaklada.
Skrivnostna jantarjeva sobana
Pogrešani nemški vlak pa ni edini »nacistični« zaklad, katerega usoda ostaja neznanka vse od konca 2. svetovne vojne. Nekaj podobnega naj bi doletelo še jantarjevo sobano, ki slovi tudi kot osmo čudo sveta. Njene stene so bile narejene iz jantarja – dragocene okamenele smole, ki jo med drugim najdemo v državah ob Baltskem morju in pogosto hrani fosile žuželk, zato je zanimiva še zlasti za izdelavo nakita. Zgodba omenjene sobane sega v leto 1701. Tedaj je njeno izdelavo pri nekem gdanskem kiparskem mojstru naročil cesar Prusije Friederich I., že leta 1716 pa podaril carju Petru I. Velikemu. Ruski vladar jo je dal postaviti v Petersburgu v svojih prostorih. Leta 1941 so jo zaplenili nemški vojaki in prenesli v prusko mesto Königsberg (danes ruski Kaliningrad), kjer naj bi ostala shranjena vse do leta 1944, ko je skrivnostno izginila. Podobno kot pri Zlatem vlaku tudi tu obstaja več teorij o njeni usodi. Raziskovanja so se lotili tako politiki kot tudi povsem amaterski iskalci zakladov in celo tajne službe, čemur se ne gre čuditi, saj se njeno vrednost ocenjuje na pol milijarde dolarjev. Ena od teorij govori o tem, da naj bi bila jantarjeva sobana uničena med ruskim bombardiranjem Königsberga, medtem ko druga pravi, da naj bi jo Nemci uspeli pretovoriti na ladjo, ki pa je nesrečno potonila v Baltskem morju. Kot možno skrivališče se navaja tudi nekatere kraje v Nemčiji, Litvi in celo na Finskem. Spet druge teorije govorijo o tem, da je po vojni prišla v roke kakšnega bogataša čigar potomci še dandanes uživajo ob pogledu na njeno lepoto in o svojem zakladu, ki bi zagotovo sprožil mednarodni škandal, molčijo kot grob. V 70. letih so se Rusi na podlagi shranjenih črno-belih fotografij in načrtov lotili izdelave njene replike in jo leta 2003 tudi dokončali.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Odkritja izgubljenih zakladov lahko v bližnji prihodnosti povzročijo pravo medijsko neurje, z njo pa poplavo turistov, še zlasti pa iskalcev novih zakladov, ki bi jih spodbudile vesti o dragoceni najdbi. Najnovejši namigi s Poljske kažejo na to, da »magični« zaklad v resnici obstaja. Neznana najditelja sta poljskim oblastem že sporočila njegovo lokacijo, te pa pristnost podatka potrdile. Šlo naj bi za oklepni vojaški vlak s topom, ki skupaj z vagoni meri več kot sto metrov, za njegovo vsebino pa bi se lahko potegovalo več držav, še zlasti Nemčija, Rusija in Izrael. Vendar pa oblasti na Poljskem zelo trdno stojijo za stališčem, da je najdba izključno poljska kulturna dediščina. Trenutno je treba opraviti določene meritve in se prepričati, da vlak ni zaminiran, za kar pa obstaja kar precejšnja verjetnost. Dodatno oviro predstavlja prihajajoča zima, ki bi lahko zelo otežila vsakršna raziskovalna dela, zato se predvideva, da naj bi ga javnosti pokazali šele spomladi prihodnjega leta. V naslednjih mesecih lahko pričakujemo velikansko senzacijo, ki bo še dolgo časa polnila dnevno časopisje po svetu. Pozor, zlata mrzlica se pričenja! Poljska je »obsojena« na nadaljevanje ameriške in avstralske tradicije iz 19. stoletja. Tudi najditelja skrivnostnega vlaka nočeta ostati praznih rok, saj želita zaslužiti kar 10% njegove vrednosti, kar jima lahko prinese pravcato bogastvo, ali bosta denar tudi prejela pa trenutno še ni znano. Poleg tega pa se bo obvezno pojavilo toliko »lastnikov« najdenih dragocenosti, da bi morali vso tisto ubogo zlatnino in druge predmete razrezati na prafaktorje, če bi želeli potešiti vsa njihova pričakovanja. Navkljub velikim obetom nekateri poznavalci močno dvomijo o obstoju takšnega vlaka, ali pa domnevajo, da bi lahko šlo zgolj za nekakšen bojni vlak, ki hrani kvečjemu zgodovinsko pomembne dokumente o tamkajšnjih podzemnih rovih ali vojaških skrivnostih 3. Nemškega rajha. Bolje kot nič. Zgodovina bi se obogatila za nova spoznanja. Dragocenosti, ki so skoraj zagotovo bile na nekem takšnem vlaku, in ki je spomladi leta 1945 zapustil Vroclav bi lahko še v času vojne pokradli sami nemški vojaki ali esesovci. Bil je pač konec vojne. Disciplina in morala sta padli in marsikdo je gledal le še na to, kako bi rešil svojo lastno kožo. Sprašujem se, če ne bi bilo najbolje »zlati vlak«, pa tudi jantarjevo sobano dokončno prepustiti legendam in mitom ter ju tako obvarovati pred pohlepom in političnimi spori ali pa razočaranjem v primeru, da ne obstajata več. Tudi odrasli imajo radi pravljice, zakaj bi jim pokvarili idilo?
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
// //
