Politična vladavina mase

Foto: Aleš Čerin.
Foto: Aleš Čerin.

Ob vseh kolobocijah okrog poimenovanja kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču, sem se ponovno spomnil na znamenitega španskega filozofa José-a Ortega y Gasset-a in njegovo knjigo Upor množic. Napisal jo je leta 1930 in je danes še vedno zelo aktualna. Njegovo osnovno stališče je, da je človekova kultura zelo negotova in je zato potreben stalen napor za njeno ohranjevanje. Če tega napora ni, potem grozi človeštvu propad, barbarstvo.

Gasset meni, da je družba vedno dinamična enota manjšine in mas, pri čemer so manjšine oziroma elite skupine posebno usposobljenih posameznikov. V elito sodijo izbrani ljudje, ki niso domišljavci v prepričanju, da so več kot drugi, ki terjajo od sebe več kot drugi, ki sprejemajo vso odgovornost za svoja dejanja.

Za maso velja, da je to skupek ne posebej usposobljenih posameznikov, ki čuti in razmišlja kot vsi ostali in se z njimi istoveti. Ljudje – masa ne razmišljajo s svojo glavo, sledijo kot ovca svojemu »vodniku« in jih je zato zelo enostavno zmanipulirati. Mase niso sposobne oblikovati lastnih življenjskih projektov, zato žive nenačrtno in so prepuščene na milost in nemilost tistim, ki se polastijo oblasti nad njimi.

Ljudje mase si poželijo položajev v družbi, ki jim ne pripadajo. Tako tudi danes opažamo, da so se posamezniki iz mase polastili v družbi večino vodstvenih položajev, ki jim zaradi svoje neusposobljenosti niso kos. Zato znanje, usposobljenost, odgovornost itd. v naši družbi niso več vrednote. Lažni intelektualci so na pohodu in družbena klima je takšna, da jim tudi uspeva zasesti položaje, na katerih ne bi smeli biti.

Ob tem seveda ljudje mase niso resnicoljubni. Delujejo po principu užitka, ugodja in navadno ostanejo v osebnem razvoju na stopnji prededipalcev, kot opisuje zelo nazorno v knjigah Prva od suhih krav, Tembatsu itd. Boštjana M. Zupančič.

Takšni ljudje ostanejo fiksirani v primarnem narcizmu in ne zmorejo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja. Ne zmorejo niti empatije, vživljanja v bolečino drugega človeka in iščejo vedno in povsod samo svoje koristi. Včasih smo tem ljudem rekli psihopati, danes pa motene osebe. So pa navadno zelo uglajeni v komunikaciji z drugimi ljudmi, celo šarmantni, tudi bistri, vendar brez sposobnosti vpogleda v svojo notranjost, človeško bistvo. Ob tem so tudi bolestno ambiciozni in s komolčarstvom, sprenevedanjem in prevarami prevzemajo vodilne položaje v družbi.

Pri nas se to »psihopatstvo« kaže na vseh ravneh družbenega dogajanja in zato so se ljudje, ki zmorejo intelektualni, etični in moralni potencial za vodenje družbe, umaknili iz družbenega življenja. To pomeni za slovenski narod pravo katastrofo in zaenkrat ni videti, da se bo stanje izboljšalo.

Zaradi opisanih mehanizmov delovanja naše družbe ni pričakovati, da bomo Slovenci v bližnji bodočnosti sposobni sprave. Ostajamo usodno razdeljeni. In nasprotovanje poimenovanja kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču je samo še eden od simptomov bolnega družbenega stanja pri nas. Nasprotnike poimenovanja lahko razumem samo v kontekstu politične vladavine mase, ki spretno vodena iz ozadja deluje neposredno brez zakona in s pomočjo različnih pritiskov vsiljuje svoje težnje in prepričanja. V takšnem vzdušju ni možnosti za argumentirano razpravo in zato je odprta pot prostaštvu, ignoranci, izigravanju in laži.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.