Tone Hrovat: na Ljubljanski tržnici odpiramo Učilno okusov za potrošnike in turiste. Kot učitelji tistih, ki prodajajo na tržnici, želimo predstavljali in promovirali njihove izdelke. Ne bomo konkurenti njihovim izdelkom, ampak bomo njihova strokovna in učna infrastruktura. Obenem bomo učili potrošnika, zakaj je smiselno kupovati neposredno od proizvajalca, torej na tržnici.
Nedavno je RTV SLO v eni od svojih informativnih oddaj objavila vest, da bo varuhinja človekovih pravic dala preveriti ali je sedanja družinska zakonodaja diskriminatorna do istospolno usmerjenih ljudi. S tem je naredila dve napaki. Prvo: prelomila je medijsko blokado o tej temi. Očitno je, da je režimskim medijem narekovano, da se o tej temi ne poroča.
Kultura je del našega življenja. Določena je s prostorom v katerem živimo in ljudmi, ki nas obdajajo. Zimmermann jo opiše kot “značilnosti in znanje določene skupine ljudi, ki jih določajo jezik, religija, kuhinja, družbene navade, … Beri dalje
Slovenija ima svojo krizo, ki poteka v brezobzirnem finančnem izkoriščanju države. Običajno to poteka preko državnih bank, ki podpirajo državna in nekatera polprivatna podjetja. Zaradi »slabega gospodarjenja«, ki se mu po slovensko reče kraja, propadajo banke in mora potem država iz proračuna v milijardnih zneskih dokapitalizirati in to se vsakih nekaj let ponovi.
France Bučar bi lahko bil »nesmrtni«, saj bi lahko v vlogi odličnega pravnika in odločilnega politika z moralno avtoriteto vodil narod po poti tranzicije in ga v odločilnem trenutku sprejemanja nove ustave obvaroval pred nerešenimi vprašanji vrednotenja lastne zgodovine. Imel je enkratno priložnost, da bi se otresel vseh špekulacij.
Državljani imamo v demokracijah na voljo ustrezne mehanizme za normalizacijo stanja, ko elite izgubijo stik z realnostjo. Elite so v zadnjih dveh desetletjih skoraj v celoti izgubile stik z realnostjo. Povabilo, da naj pride v EU vsakdo, ki se mu to zljubi, ni bilo posledica levičarsko-anarhističnega egotripa ali pomračenega uma Angele Merkel, temveč konsenzualnega nastopa nemške elite.
Sprenevedanje vlade, da ne gre za politične menjave, dokazuje le njeno nesposobnost in podrejenost lobijem okoli že tolikokrat omenjenih stricev iz ozadja. Sklicevanje na previsoke plače, sedaj že bivših vodilnih na DUTB, je postalo popolnoma prozorno ob podatku o plačilu Marka Kosa, ki je na NLB zaslužil več kot oba tujca skupaj.
Kratka meditacija o spravi »… kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke.« (Mt 3, 9) Kristjan v spravi vidi Božje delo. Sprava je namreč v krščanskem razumevanju utemeljena v usmiljeni … Beri dalje
Slovenski rojaki so v preteklosti pogosto odhajali od doma, iz ekonomskih, političnih in drugih razlogov. Konec koncev smo se letos spominjali sedemdesete obletnice množičnega odhoda v begunstvo ob koncu druge svetovne vojne in zmagi revolucije. Prav v teh dneh pa mineva stoletnica od prihoda prvih slovenskih beguncev iz Goriške v begunsko taborišče Bruck na Litvi.
Vsako leto beremo na praznik vseh svetih začetek Jezusovega govora na gori, ki je nam vsem zelo dobro znan in ga imenujemo po navadi kar “blagri”. Seveda je teh blagrov v celem Svetem pismu še … Beri dalje
Sobotne šole nadajajo clevelandske Slovence z največ upanja, da se slovenstvo ne bo (tako kmalu) izgubilo. Niso redki takšni, ki do pred nekaj let sploh še niso vedeli da so slovenskega porekla, nekatere ni zanimalo, drugi pa ker so bili predniki prepričani, da so Avstrijci, Ogri, Kranjci …
Že prva stoletja torej kažejo, da je lahko krščanska vera socialno močna, tudi ko ni od države priviligirana, tudi ko je odrinjena ali celo preganjana. Do te socialne moči se država, kakršna koli že, ne more ne opredeliti. Dokaz za to je tudi ateistični komunizem. Religija je njega dni bila zaprta v zakristije, obsesija komunistične države in njenih tajnih služb z njo pa zato ni bila nič manjša.
“Slovenija se nahaja v težkem položaju, ko več deset tisoč beguncev in migrantov z Vzhoda in iz Afrike dnevno vstopa v našo državo.” Ob teh podatkih je seveda jasno, da ne gre samo za vojne begunce, ampak za preseljevanje ljudstev bibličnih razsežnosti, ki spreminja vse nas. Kaže na krhkost Evropske unije in vseh nas, ko nemočni opazujemo nastajanje nove podobe sveta.
Pred časom je pri nas izšel roman ameriškega avtorja Briana J. Gaila, ki v slovenščini nosi naslov Brez očeta. Knjigo sem vzel v roke predvsem zaradi provokativnega naslova, saj gre za temo, o kateri se … Beri dalje
Slovenska tajna politična policija, ponarodelo Udba, je Franceta Bučarja tajno nadzorovala pod kodnim imenom Tikveš. To skrivno poimenovanje je precej prozorno, saj v nekaterih krajih Slovenije tikva pomeni bučo, in je tako notranjo imensko povezavo med pravim priimkom in kodnim poimenovanjem dokaj zlahka razkriti.
Druga svetovna vojna je Poljski vsilila zelo širok spekter družbenih, političnih in geopolitičnih sprememb, med katerimi še posebej izstopajo: spremembe njenih meja, demografske, gospodarske in kulturne, še zlasti pa ideološke spremembe, tesno povezane s povojno … Beri dalje
“Mladi so opazili, da v naši družbi velja pravilo nepotizma in ne meritokracije in ne vidijo pomena v učenju in pridobivanju izkušenj. Vse sile uperijo v mreženje in ne v pridobivanje znanja in izkušenj. Tisti, ki dajo na slednje, pa slej kot prej odidejo v tujino. Na srečo jim ni potrebno iti daleč, saj že v Avstriji veljajo popolnoma drugačna družbena pravila.”
Kot da bi se na neki simbolni ravni ponovilo prelomno leto 1991, ko sta Dnevnik in Mladina agitirala proti osamosvojitvi. Toda tokrat so si gospodje ali tovariši zadali misijo nemogoče, saj so zaradi nepopolnega obveščanja javnosti prišli pod drobnogled kritičnih opazovalcev, ki so jim hitro dokazali, da poročajo z jasnim namenom zavajanja svojih gledalcev.
Ko sledimo Ratzingerjevi misli o teologiji duhovništva, najprej postane razvidno, da o tej službi, ki je v svojem bistvu več kot služba, je namreč celostna življenjska poklicanost, ne moremo govoriti brez temeljne povezanosti z osebo … Beri dalje
Ob slovesu dr. Franceta Bučarja le stežka ostane suho oko kogarkoli, ki je z navdušenjem spremljal rojevanje in prve korake slovenske države. Moj osebni spomin na Bučarja je ob neumornem delu za samostojno državo ravno tako zaznamoval njegov politični cikcak vse od leta 1991 naprej. Ker pri njem ni šlo preprosto za to, da Bučar ni bil “ne lev ne desen”.