Da se slovenstvo ne bo (tako kmalu) izgubilo

Slovenska sobotna šola v Clevelandu, foto: D. Valentinčič.
Slovenska sobotna šola v Clevelandu, foto: D. Valentinčič.

Tudi v Clevelandu se je poletje izteklo in življenje se vrača v običajne tire. V okviru obeh slovenskih župnij, sv. Vida in Marije Vnebovzete so se v sobotne šolske klopi vrnili mladi in mladi po srcu, ki želijo ohraniti, ali se šele naučiti slovenščine.

Obe župniji organizirata sobotni šoli za otroke od vrtca do konca osnovne šole. Čez palec lahko rečemo, da imata obe župniji v vsakem razredu okoli deset otrok, ki jih učitelji, prostovoljci, ki za to žrtvujejo svoj prosti čas, učijo slovenskega jezika, zgodovine, književnosti, običajev, velik poudarek je na petju. Nima smisla skrivati, da se jezik izgublja in tako ga je tudi v šoli vse težje učiti; vse bolj kot tekoči konverzaciji je potrebno poudarek dajati učenju posameznih besed, fraz, pregovorov, verzov pesmi …

Pomembno je, da mladi radi žrtvujejo svoje sobote in prihajajo v slovensko skupnost. Ko sem z osmošolci opravljal intervjuje o njihovem doživljanju slovenstva so mi prav vsi dejali, da želijo tudi svoje otroke pošiljati v sobotne slovenske šole. Malo za šalo, malo za res, le en fant je to argumentiral da »naj tudi oni trpijo kot sem jaz, vsako soboto tako zgodaj zjutraj vstajati«.

Sobotne šole so zelo pomemben dejavnik v življenju župnij, ti pa sta brez dvoma dva izmed ključnih stebrov slovenstva v Clevelandu. Tako se šolsko leto začne z mašo za učence in njihove družine, ki se jih radi udeležijo vsi farani. Skozi leto mladi pripravljajo krajše programe ob cerkvenih praznikih, tudi zaključek leta je slavnosten, s sveto mašo, pri kateri sodelujejo učenci in kosilom, ki sledi. Prav sobotne šole nadajajo clevelandske Slovence z največ upanja, da se slovenstvo ne bo (tako kmalu) izgubilo. Mladi, ki zaključijo to dodatno šolanje se namreč najpogosteje aktivirajo v dejavnostih kot so mladinska folklorna skupina Kres in pevski zbor Mi smo mi.

Šola v okviru župnije sv. Vida dodatno ponuja tudi sobotno šolo slovenščine za odrasle. Za razliko od obeh šol za mlade, kjer so udeleženci predvsem potomci povojnih naseljencev, ki tudi doma še ohranjajo narodno zavest in vsaj deloma tudi jezik, je struktura udeležencev v šoli za odrasle povsem drugačna. V veliki večini gre za potomce predvojnih izseljencev, v nekaterih primerih celo še iz 19. stoletja, ki iščejo svoje korenine. Niso redki takšni, ki do pred nekaj let sploh še niso vedeli da so slovenskega porekla, nekateri ker jih to preprosto ni zanimalo, drugi pa ker so bili predniki prepričani da Avstrijci, Ogri, Kranjci … Jezika se lahko učijo na treh zahtevnostnih stopnjah, tudi tukaj pa je velik pomen dan predvsem kulturi in spoznavanju mentalitete rojakov v domovini.

V »ameriški Ljubljani« obstaja tudi možnost učenja slovenščine na univerzitetni ravni. To je bilo že desetletja mogoče kot rezultat entuziazma posameznikov, ki so bili zaposleni na Kentski državni univerzi in Clevelandski državni univerzi ter so v svojem prostem času oblikovali še programe učenja slovenščine. Leta 2008 pa je bil na Clevelandski univerzi ustanovljen Center za slovenske študije, ki deluje v okviru Oddelka za moderne jezike in možnost učenja slovenščine je zdaj tudi institucionalizirana. Center za slovenske študije, ki ga že od samega začetka vodi lektor Luka Zibelnik, je organiziran v obliki lektorata slovenskega jezika, kot jih ima Slovenija na številnih univerzah, v za Slovence strateško pomembnih mestih. Le da v tem primeru polovico stroškov krije sama Clevelanska univerza, kar le še dodatno kaže na ugled in pomen Slovencev za Cleveland. Možnost učenja na univerzi ima dve razsežnosti: slovenščino si kot izbirni predmet lahko izberejo študentje univerze, poleg tega pa so tečaji odprti za vse ostale zainteresirane zunanje udeležence. Nova možnost, ki se v tem okviru ponuja pa je učenje preko spleta, katerega cilj je doseči tudi zainteresirane, ki se zaradi fizičnih razdalj predavanj v živo ne morejo udeleževati. Center za slovenske študije je bil ob ustanovitvi zamišljen kot prava kulturna ambasada Slovenije, stičišče številnih kulturnih dogodkov, gostovanj iz matice in promocije Slovenije. Univerza je zaradi svojega družbenega ugleda za takšne dejavnosti zelo primeren forum.