Vsakdo je odgovoren za presojanje znamenj časa. Največ škode naredijo tisti, ki stojijo in čakajo, da vlak odpelje mimo. Potem vehemento vpijejo, kako je vse narobe in kako bi bilo potrebno nekaj storiti. Sami pa … Beri dalje
Mesec dni pred premiero sedmega dela Vojne zvezd so vojaki Islamske države sejali smrt med razvedrila iščočimi Parižani. Z napadom v največjem mestu Evropske unije so storilci pokazali, da so dobro pripravljeni in da lahko udarijo, kadar hočejo in kjer hočejo. Kaj želijo doseči in kako naj se človek odzove na teror?
Danes me zabolijo ušesa, še bolj pa srce, ko poslušam in berem o nekaterih takratnih politikih iz opozicije, ki so zadnji trenutek skočili v zadnji vagon vlaka, ki je že z vso hitrostjo vozil do ‘dneva D’, 25. junija 1991. In se danes brez kančka sramu ali političnega mačka razglašajo za očete samostojnosti oz. jim k temu pomagajo celo nekateri nenačelni zgodovinarji.
Še smo pretreseni zaradi krvavih pariških dogodkov. Islamska država tokrat ni udarila po razvidnem političnem cilju, kot je bilo v primeru napada na uredništvo Charlie Hebdo, kar smo razlagali kot napad na svobodo govora. Pač pa se je v Parizu zgodil napad na rock’n’roll, na šport, na večer ob fast foodu in vinu, na prosti čas, skratka, napad na nas, ker smo, kakršni smo.
Umiranje je danes industrija, ki umrlega zmanjša na minimum, na pepel, ki ga vse bolj pogosto raztrosijo po travi, v morje ali kjer koli drugje, le da storitev naročnik primerno plača. Vse je narejeno tako, da se z mrtvimi opravi čim manj boleče, skoraj tako, kot da se ni nič zgodilo, na hitro, predvsem pa temeljito počiščeno za njimi.
Migrantsko-humanitarna kriza, s kakršno se zdaj soočata Bližnji Vzhod in Evropa, postavlja na preizkušnjo vse, ki živijo na tem koncu sveta. Pogrošne analize v medijih krčijo to dogajanje v zadnji instanci na spopad islama in krščanstva. V migrantski krizi gre potemtakem za mnogo več, kakor se zdi na prvi pogled.
Prejšnji vikend sem iz Rima smuknil domov. In če bi vedeli, kako zelo sem zaljubljen v kraško jesen, potem bi razumeli, kako težko sem se v ponedeljek zjutraj spet poslovil od domačih krajev. Tamle ob … Beri dalje
Tudi tukaj je največ slovenskega na pokopališču. Dobesedno več tisoč nagrobnikov s slovenskimi imeni človeka res pusti brez besed. Če za ostala mesta velja, da so prevladovali rojaki iz enega konca, pa se tukaj prepletajo tako primorski, kot prekmurski, do dolenjskih priimkov.
Papež Frančišek je s svojo nedavno okrožnico Laudato si svetovno javnost pozval k ohranjanju narave in izrazil potrebo po prerazdelitvi bogastva od premožnih k manj premožnim. Njegova beseda ima vzgojno moč, je pa vprašanje, do kolikšne mere se lahko ta moč prelije v moč arbitrarnega poseganja oblasti v razvojni tok prevladujoče zahodne civilizacije.
Vprašali nas bodo, ali smo ZA ali smo PROTI sprejetju zakona, ki izenačuje istospolno skupnost z zakonsko skupnostjo. Z vso odgovornostjo povem, da bom sam obkrožil PROTI, saj me lažni preroki, ki prihajajo k nam v ovčjih oblačilih, ne morejo prepričati. Njihovi »sadovi« so zame dovolj očiten dokaz, da me ne morejo prepričati, da imajo prav.
Kaj bi se izcimilo iz »Đilasove revolucije« znotraj jugoslovanske porevolucionarne stvarnosti, je vprašanje, na katerega odgovora ne more biti. Bi, glede na to, da se je Črnogorcu znala zareči tudi misel o nujnosti dveh strank, prišlo do premika v smer Nagyjeve neuspele madžarske avanture ali bi bilo več transparentnosti vsaj pri obravnavanju spolnih eskapad visokih partijskih funkcionarjev?
Socialna omrežja so, kot vemo, velika izguba časa. Izgovarjamo se, da smo na njih zaradi mnogih pozitivnih vidikov, kot so reden stik s prijatelji in znanci, s katerimi nas sicer ločuje mnogo kilometrov ali prezapolnjen … Beri dalje
Ali nas bo šele strah pred neznanimi in številnimi migranti naredil zavestno Evropejce? Takšna Evropa bo lažje sprejemala in integrirala tujce. A le, če ne bo migrantska kriza vodila zgolj v oblikovanje nacionalnih ograj, se pravi zgolj ograj nacionalnih identitet ali celo zgolj nacionalnih ekonomij in socialnih ugodnosti.
Slovenija pripravlja vizijo 2050. Slovenska vlada, če smo natančni. Za naslednjih sedem udarniških petletk. Na delavnici soustvarjanja vizije Slovenije 2050 so o tem povabljenci tri dni modrovali v ABC pospeševalniku sredi BTCja. Po nekem čudnem naključju so povabili tudi mene.
Iz ZDA, ki so nekakšen ocean kulture globalizacije, smo tudi v našo državo z družbenimi spremembami pred petindvajsetimi leti uvozili Valentinovo, noč čarovnic, božička, ne pa zahvalnega dne. Prvi trije prazniki nudijo ljudem veliko zabave … Beri dalje
Pojav stranke Most neodvisnih list nekoliko spominja na pojav Državljanske liste Gregorja Viranta na volitvah leta 2011. V DLGV so pomembno vlogo igrali sošolci pravniki, v Mostu bodo imeli glavno besedo kolegi zdravniki. Prgomet se je razšel s Kramarkom podobno kot Virant z Janšo. Most zahteva liberalne gospodarske reforme, je pa manj liberalen, kot je bilo moštvo okrog Janeza Šušteršiča.
Družba, ki ne spoštuje življenja, ne spoštuje sebe. Življenje ima dostojanstvo samo na sebi. Človeška oseba ima pravico do življenja in do primernega zdravljenja že samo zato, ker je. In to od spočetja do naravne smrti. Kakršen je namreč odnos družbe ali posameznika do najšibkejših ljudi v družbi, toliko družba ceni sebe, toliko posameznik v družbi sprejema sebe.
Vera ne more biti nepolitična; ne more biti brez družbenega učinka. Politična učinkovitost kristjana zmore iti onstran zagrizenega ukvarjanja z državo, s stranko in s političnim tekmecem. Kristjani smo lahko politično učinkoviti, četudi v parlamentu sedijo sami ateisti.
»K mizi pridemo lačni.« (s. Rebeka Kenda) Dva uboga novčiča revne vdove imata za naš bogati svet izjemno sporočilo: včasih je »malo« célo premoženje … in včasih je »celo premoženje« tako zelo malo … Nekoč, … Beri dalje
V tednu, ko so se udeleženci sinode vračali na svoje škofije, sta dve italijanski založbi napovedali vsaka svojo knjigo o zimzeleni temi vatikanskih financ. Dokler bosta obstajala Cerkev in denar, ljudem ne bo zmanjkalo snovi za pogovor in opravljanje, pa tudi pisci senzacionalističnih knjig ne bodo trpeli pomanjkanja.