»O pravica, kakšen strašen obup stiska srce!« je pred 121 leti na vso moč kriknil Emile Zola v javnem pismu predsedniku republike, ko si je prizadeval za resnico in pravico nedolžnega, ob krivični dosmrtni obsodbi … Beri dalje
Kdaj bo Slovenija sprejela učinkovite pronatalitetne ukrepe in kdaj si bo upala oblikovati proaktivno priselitveno politiko? Táko, da bo lahko reševala pomanjkanje delovne sile in olajšala prihod tistim ljudem, ki so nam kulturno blizu. S takimi ukrepi ne bi le izboljšala katastrofalne demografske podobe, ampak vzela tudi veter z jader skrajnim ksenofobom.
Skesano priznam, da nimam ne kompetenc ne poguma, da bi kajrkoli prispeval k poglobljenim razpravam o podnebnih spremembam. Modrovanje o klimatskih modelih, povratnih zankah, vplivu albeda, CO2, oblakov, vodnih hlapov, metana, vegetacije, o tem, kaj … Beri dalje
Skesano priznam, da nimam ne kompetenc ne poguma, da bi kajrkoli prispeval k poglobljenim razpravam o podnebnih spremembam. Modrovanje o klimatskih modelih, povratnih zankah, vplivu albeda, CO2, oblakov, vodnih hlapov, metana, vegetacije, o tem, kaj … Beri dalje
Zanimivo je, da smo slovenski upokojenci postali tarča vladajočih političnih strank. Vedno več jih je, ki se zavzemajo za nas, za višje pokojnine in naš boljši življenjski standard. Vse manj pa nas je upokojencev, ki bi te njihove napore občutili v denarnici.
V stranki naslednici komunistov pričeli proces, da bi našli novega človeka za ministra za kulturo. Kako značilno za stranke tako imenovane levice. Iskali bodo, včasih so rekli, evidentirali. Takšna napoved pove, da pravega človeka za tako pomembno mesto v vladi nimajo.
Negativne posledice ustavne obtožbe vidim v tem, da je bilo Šarcu in tovarišem omogočeno, da še dodatno razpihujejo predsodke zoper zasebno šolstvo in zoper ustanove v zasebni lasti kot ponudnike javnih storitev.
Ljubljanski škof Tomaž Hren ni dočakal uresničitve svojih načrtov. Tako so njegove za tisti čas izredno napredne ekumenske ideje šele mnogo pozneje postale dediščina njegovih sobratov v škofovski službi.
Drečka, nova beseda, ki je bila izbrana in razglašena za besedo leta 2018, je vsekakor duhovita. Ne mislim ugibati, ali se bo njena raba prijela ali ne, z osuplostjo pa ugotavljamo, v kakšnem neverjetnem razmahu je dejavnost, pri kateri naj bi se uporabljalo skrivnostne predmete, ki jih poimenujemo z novo besedo.
Namen članka je poudariti spremembe v današnji angažiranosti očetov v odnosu do otrok v primerjavi s preteklostjo, pri čemer se ne diskriminira mame ali očeta, ampak poudarja zavedanje o diskriminaciji očetov. Seveda obstajajo dovolj dobre mamice, o katerih lahko partnerji samo sanjajo. Vendar ne smemo zanemariti, da obstajajo tudi dovolj dobri očetje, o katerih lahko partnerice samo sanjajo.
Resnična sprava med Slovenci ni možna, dokler se »ustvarjena zgodovina« iz narodovega spomina ne izbriše. Vse to vemo. Vendar to niso teme za naravoslovno revijo.
Prav zato odločno nasprotujem propagiranje političnih stališč v reviji kot je Proteus.
Nastajajočemu paktu radikalnih levičarjev in islamskih fundamentalistov se lahko zoperstavimo s celo vrsto političnih ukrepov. A ti bodo učinkoviti le, če bomo Evropejci ponosni na svojo antično in krščansko tradicijo in kulturo, se veselili življenja še nerojenih Evropejcev in odločno branili svoje domove pred vdorom agresivnih ideologij, ki so skušale in še vedno skušajo uničiti civilizacijo Zahoda.
Tako pisanega mesta, kot je čilski Valparaiso, zares še nisem videl! Težko najdeš kakšen kvadraten meter še »neuporabljene« površine, saj jo verjetno ravno v tistem trenutku mrzlično iščejo tudi umetniki in »umetniki«, da svoje ideje prenesejo na mestne zidove.
V Katoliški cerkvi je nedavno zelo odmevala razprava o dopisovanju med nekdanjim nuncijem v ZDA, nadškofom Carlom M. Viganňjem, in prefektom Kongregacije za škofe, kardinalom Marcom Ouelletom, glede nekdanjega kardinala Theodora McCarricka in papeža Frančiška. … Beri dalje
Kako do zavzete, iznajdljive in odgovorne vere? Je pri katoličanih in tudi pri klerikih še kaj te smelosti in prepričljivosti, ki bo zmogla sodobnemu človeku posredovali veselo oznanilo?
Ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, se zadnjih deset let tudi na Slovenskem kar vrstijo takšne in drugačne spominske slovesnosti. Prav je tako! Omenjeni datum obeležujemo v spomin na 27. januar 1945, … Beri dalje
Andrej Plevčak je v oddaji Sledi korakov opisal predvojno in vojno dogajanje v Trbovljah. Kasneje je beseda tekla okrog nacionalizacije, ki je njegov oče ni nikoli prebolel in je družino in Trbovlje zapustil ter se preselil na slovensko obalo.
Kitajski prodor na evropski jugo vzhod je še sramežljiv, z velikimi zamahi pa sega v Afriko. Bolj kot kitajski pametni telefoni, zbujajo skrb izdelki, skriti za zidovi telekomunikacijskih operaterjev. Nikakor ne bi smelo biti nepomembno ko/če svoje interese pri nas uveljavlja avtoritarni sistem, ki doma ne pozna načel delitve in vzajemnega nadzora oblasti. Tako je morda vendar bolje biti “vazal” ZDA kot Kitajske ali Rusije.
Kaj ima ZZB NOB z dnevom holokavsta? To je bilo osrednje vprašanje, ki ga je Bernard Nežmah postavil v komentarju (Mladini št. 05 / 02. 02. 2018, str. 16), s katerim je predstavil svoje mnenje o lanski osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst. Opozoril je, da je imela svečanost »dve veliki napaki: cinično neprimernega organizatorja in napačen kraj.«